<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Samoocena usposobljenosti študentov pedagogike in pedagogov pri delu z učenci s posebnimi potrebami</dc:title><dc:creator>Hace,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vršnik Perše,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Jernej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>samoocena</dc:subject><dc:subject>usposobljenost</dc:subject><dc:subject>učenci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>pedagogika</dc:subject><dc:subject>pedagogi</dc:subject><dc:subject>študij</dc:subject><dc:subject>študentje</dc:subject><dc:description>Samoocena usposobljenosti študentov magistrskega programa pedagogike in pedagogov, ki so zaposleni v osnovnih šolah pri delu z učenci s posebnimi potrebami, prinaša pomemben dejavnik zavedanja o znanju učencev s posebnimi potrebami. Ti se namreč pojavljajo v vse večjem številu v slovenskih osnovnih šolah in prav je, da se jim nameni pozornost, še posebej pri šolskem svetovalnem delu, pri katerem so prisotni tudi pedagogi. Magistrsko delo z naslovom: Samoocena usposobljenosti študentov magistrskega programa pedagogike in pedagogov pri delu z učenci s posebnimi potrebami sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj pedagogike in svetovalnega dela, razvoj šolske svetovalne službe pri nas in, najpomembnejše naloge svetovalne službe, saj se z njimi srečujejo tako študenti tekom študija kot tudi že zaposleni pedagogi. Pri teoretičnem delu smo predstavili tudi skupine otrok s posebnimi potrebami in zakonodajo, ki je povezana s to tematiko. V empiričnem delu nas je zanimala predvsem samoocena o lastni usposobljenosti tako študentov magistrskega programa pedagogike kot tudi zaposlenih pedagogov pri delu z učenci s posebnimi potrebami. Ugotavljamo, da imajo pedagogi zelo dobro oceno lastne usposobljenosti pri delu z učenci s posebnimi potrebami, na kar kaže tudi dejstvo, da jih velika večina vsakodnevno sodeluje z omenjenimi učenci. Kot izboljšavo na tem področju pedagogi v največji meri izpostavljajo dodatna izobraževanja in usposabljanja. Pedagogi predlagajo tudi prilagojen učni načrt za učence s posebnimi potrebami. Pri študentih je slika nekoliko spremenjena, saj se jih le peščica srečuje z učenci s posebnimi potrebami vsakodnevno ali nekajkrat tedensko. Večina se jih srečuje z učenci s posebnimi potrebami zgolj enkrat mesečno. Iz rezultatov v raziskavi je razvidno, da imajo študentje sicer dobro mnenje o lastni samooceni pri delu z učenci s posebnimi potrebami, vendar pa nihče po njihovem mnenju nima odličnega mnenja. To kaže na določene pomanjkljivosti pri samem študiju, saj so med spremembami in izboljšavami študentje navedli, da jim v večini primanjkuje pedagoške praske in obravnave dejanskih primerov učencev s posebnimi potrebami. Je pa to tudi znak, da se najkakovostnejše znanje in napredek pridobita ob zaposlitvi, na katero se pripravljamo v času študija.</dc:description><dc:publisher>[M. Hace]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-06 10:03:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72549</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.011.3-051-052:37.01:159.922.76(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24174856</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:EMU3XKXV</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
