<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Predlog modela edukacije pacienta po možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice</dc:title><dc:creator>Čubra,	Jelena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lorber,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Dušan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sekundarna preventiva</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>usposabljanje</dc:subject><dc:subject>zdravstvena vzgoja.</dc:subject><dc:description>Izhodišče: Možganska kap je eden izmed vodilnih vzrokov smrti vsepovsod po svetu in je tudi najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti. Rehabilitacija pacienta in njegovo vključevanje v socialno in družbeno okolje je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko truda ter potrpljenja tako pacienta kot njegovih svojcev. Namen raziskave je bil ugotoviti stališča zdravstvenih delavcev o potrebi uvedbe modela edukacije pacientov po preboleli možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice. 
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 100 zdravstvenih delavcev Oddelka za interno medicino v eni izmed regionalnih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike s statističnim programom SPSS 21.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni izvajajo edukacije pacientov po preboleli možganski kapi, ampak so le-te pomanjkljive. Večina anketirancev se je strinjala (85 %), da nenehno izobraževanje in usposabljanje pacientov prispeva k boljši obravnavi pacientov ter da je medicinska sestra tista, ki prva prepozna trenutek, kdaj je pacient sposoben in motiviran za učenje (87 %). Le 20 % anketirancev dejavno sodeluje pri sami edukaciji, oceno potreb po izvajanju življenjskih dejavnosti pred odpustom včasih izvaja le 34 % vprašanih. 
Diskusija in zaključek: Z nenehnim izobraževanjem pacienta in njegovih svojcev, s podajanjem strokovnih informacij za zdrav način življenja in z zagotavljanjem kakovostne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti lahko pomembno prispevamo k boljšim izidom in večji kakovosti življenja pacientov po preboleli možganski kapi.</dc:description><dc:publisher>[J. Čubra]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-25 09:33:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72724</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.831-005.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2480292</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:YPXLLPBQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
