<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Številčnost stranskega ulova v različnih tipih feromonskih pasti za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus)</dc:title><dc:creator>Mencinger,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devetak,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlesnik,	Jan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>podlubniki</dc:subject><dc:subject>Ips typographus</dc:subject><dc:subject>kairomoni</dc:subject><dc:subject>feromonske pasti</dc:subject><dc:subject>Theysohnova past</dc:subject><dc:subject>Lindgrenova večlijakasta past</dc:subject><dc:subject>plenilci</dc:subject><dc:subject>parazitoidi</dc:subject><dc:description>Velikost populacije osmerozobega smrekovega lubadarja (I. typographus) (Coleoptera: Scolytinae) lahko ocenjujemo po različnih metodah. Ena od teh je uporaba feromonskih pasti. Z njihovo pomočjo lahko iz gozda odstranimo veliko število ciljnih osebkov (I. typographus). V pasti pa se ujamejo tudi neciljne žuželke – gre namreč za prestrezne pasti, v katere se po naključju zaletijo predvsem tiste žuželke, ki jih privlači vonj feromonov I. typographus in vonj po razkroju živali. Med njih spadajo plenilci in parazitoidi smrekovega lubadarja in drugi saproksilni hrošči, ki predstavljajo pomemben element gozdnih ekosistemov in vplivajo na dinamiko populacij podlubnika. Z masovnim lovom lubadarjev iz ekosistema odstranimo tudi njihove plenilce in parazitoide, kar lahko celo podaljša izbruh lubadarjev. V magistrski nalogi nas je zanimala številčnost stranskega ulova v različnih tipih feromonskih pasti. Raziskava je potekala leta 2016 na Hrvaškem, na območju Žitnik (občina Gospič). Uporabili smo tri tipe pasti - Theysohnova past, Lindgrenova večlijakasta past s 6 posodami in Lindgrenova večlijakasta past z 12 posodami, ki so bile opremljene s feromonom za vrsto I. typographus (Pheroprax®). Z vstavljanjem mrežic, z velikostjo odprtine 5 mm, nad zbirne posode v polovico feromonskih pasti smo skušali ugotoviti, ali takšna modifikacija pasti vpliva na zmanjšanje stranskega ulova. Za testiranje vpliva pasti in prisotnosti mreže nad zbirno posodo smo uporabili posplošen linearni mešan model (angl. Generalized linear mixed model – GLMM) na osnovi negativne binomske porazdelitve in izračunali indeks specifičnosti pasti (Specificity index). Ugotovili smo, da pasti, ki so modificirane z mrežo, ulovijo manjše število I. typographus, razen v primeru Theysohnove pasti, ki je ulovila enako število ciljnih osebkov. Pasti z mrežo ulovijo statistično značilno manj neciljnih osebkov velikosti nad 6 mm. Pri kategorijah velikosti pod 4 mm in med 4 in 6 mm je viden vpliv tipa pasti, medtem ko mreža ni imela vpliva na količino ulova.</dc:description><dc:publisher>[N. Mencinger]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-07 11:38:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72753</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 595.768.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24217864</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:OXVLM6QQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
