<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Umetna inteligenca in spremembe v računovodstvu</dc:title><dc:creator>Jurak,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>računovodstvo</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je predstavljena umetna inteligenca v računovodstvu ter spremembe, ki jih prinaša, njene prednosti in slabosti.
Umetna inteligenca ima interdisciplinarni značaj, saj je povezana z več vedami. Proučuje naprave, ki se imenujejo inteligentni sistemi. To so naprave, sposobne samostojnega odločanja na temelju preteklih izkušenj. 
Umetna inteligenca in računovodstvo sodelujeta z roko v roki. Že danes se pojavljajo v računovodstvu zametki umetne inteligence, npr. pri uvozu izpiskov iz spletne banke v računovodski program, uvozu izdanih fraktur v program za knjiženje ipd.. Umetna inteligenca bo omogočila, da bodo računovodje delali iz ene glavne knjige kadarkoli in kjerkoli. To pomeni, da bodo računovodje v prihodnosti zagotavljali več storitev z dodano vrednostjo in več poslovnih svetovanj, poleg tega pa tudi še poslovno načrtovanje in kontrole. Spretnosti, usposabljanja in pridobivanje novih znanj so naloge, ki jih bodo imeli računovodje v prihodnosti. 
Bodo pa morala biti manjša podjetja pripravljena na prilagoditev novim tehnologijam, saj bodo v nasprotnem primeru tvegala propad. Uvajanje umetne inteligence predstavlja podjetjem tudi velik strošek, lahko se pojavi večje tveganje za goljufije in ogrozi notranje kontrole. Tudi vsak problem ni primeren za pristop umetne inteligence. Za učinkovito uporabo umetne inteligence mora obstajati določena stopnja ponovljivosti, da se lahko metoda posploši in se jo uporabi v drugih primerih. Umetna inteligenca ne more učinkovito delovati brez obsežnih zbirk podatkov, ki jih moramo priskrbeti. 
Poklic računovodje se bo v prihodnosti zaradi uvajanja umetne inteligence zagotovo spremenil. Uporaba sistemov, ki zmanjšujejo količino ročnih vnosov, avtomatizirajo knjiženje in pripravo poročil, sprejemajo klice in celo nanje odgovarjajo, lahko pomeni tudi manj dela in mogoče tudi manj delovnih mest za računovodje, kot jih poznamo danes. Zaradi tega bo pomembno, da računovodje posvetijo več časa tistemu, kar njihove stranke od njih najbolj pričakujejo. To pomeni, da bodo morali znati svetovati ter posredovati koristne informacije, ki jih bodo črpali iz pridobljenih podatkov. 
V magistrskem delu je uporabljen analitični in deskriptivni pristop. Pri iskanju odgovora na raziskovalno vprašanje gre za pregledno znanstveno raziskavo. Uporabljene so naslednje metode:
	metoda kompilacije, 
	komparativna metoda in 
	metoda klasifikacije.</dc:description><dc:publisher>[B. Jurak]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2018-11-21 17:49:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72810</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004.8</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 13292060</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:2SI0OUFN</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
