<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga opore nadrejenega pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter delovni učinkovitosti zaposlenih</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tement,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Opora nadrejenega</dc:subject><dc:subject>usklajevanje dela in zasebnega življenja</dc:subject><dc:subject>delovna učinkovitost zaposlenih.</dc:subject><dc:description>Opazne spremembe v značilnostih sodobnega tempa življenja, družine in delovne sile so povečale možnosti za razpravo o vlogi opore nadrejenega pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter delovni učinkovitosti zaposlenih. Zato je bil namen magistrskega dela proučiti omenjene koncepte, pri čemer smo vlogo opore nadrejenega obravnavali kot glavni dejavnik, usklajevanje dela in zasebnega življenja ter delovno učinkovitost pa kot odvisni spremenljivki. Pri tem smo obravnavali usklajevanje dela in zasebnega življenja kot nadredni koncept, ki smo ga proučevali preko spremenljivk ravnotežje med delom in zasebnim življenjem ter upravljanje mej med delom in zasebnim življenjem. Naš vzorec je predstavljalo 243 udeležencev, zaposlenih v srednje velikem podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo avtomobilskih transmisij in avtodelov v Savinjski regiji. Z več regresijskimi analizami smo ugotovili, da je opora nadrejenega v pozitivni povezavi z ravnotežjem med delom in zasebnim življenjem zaposlenih, pri čemer se je poddimenzija čustvena opora nadrejenega izkazala za najboljši napovednik ravnotežja. Od ravnotežja med delom in zasebnim življenjem pa bo odvisno, koliko nadzora nad mejami in zasebnim življenjem, kot poddimenzijo upravljanja mej med delom in zasebnim življenjem, bo imel zaposleni. Rezultati so pokazali tudi, da je ravnotežje med delom in zasebnim življenjem najpomembnejši dejavnik delovne učinkovitosti zaposlenih. Pri slednjem konstruktu smo ugotovili, da se je z oporo nadrejenega in njenimi poddimenzijami pomembno pozitivno povezovala kontekstualna delovna učinkovitost, medtem ko iste povezave nismo zasledili pri na nalogo vezani delovni učinkovitosti.</dc:description><dc:publisher>[J. Potočnik]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-24 16:51:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72819</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 195.97(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24240904</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:DYOJHXJ1</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
