<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj bioplastike iz odpadne algne biomase</dc:title><dc:creator>Podgoršek,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Anžel,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fras Zemljič,	Lidija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bioplastika</dc:subject><dc:subject>kompozit</dc:subject><dc:subject>utrjevalna faza</dc:subject><dc:subject>polilaktid</dc:subject><dc:subject>mikroalge</dc:subject><dc:subject>biomasa</dc:subject><dc:subject>polimeri.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je prikazan potek izdelave kompozitne bioplastike. Kot osnovni polimer smo izbrali PLA (polilaktid) ki smo mu v razmerju 5:95 (mikroalge:PLA) in 10:95 (mikroalge:PLA) dodali dve vrsti utrjevalnih faz. Eno vrsto utrjevalne faze predstavlja monokultura Spirulina ,
drugo vrsto utrjevalne faze pa predstavlja mešana kultura odpadnih mikroalg iz pilotne čistilne
naprave. Cilj magistrskega dela je ugotoviti ali lahko mešano kulturo odpadnih mikroalg iz pilotne čistilne naprave uporabimo pri izdelavi bioplastike in kakšen vpliv ima dodatek le-te v različnih razmerjih na končne lastnosti materiala. Pri delu smo uporabili naslednje metode dela:
ekstrudiranje biomase, brizganje granulata, termogravimetrična analiza, diferenčna dinamična
kalometrija, dinamična mehanska analiza, upogibni preizkus, test biorazgradljivosti. Ugotovili smo, da dodatek mikroalg k PLA bistveno ne poslabša lastnosti končnega materiala, poveča pa
se stopnja kristalnosti, zniža se temperatura tališča ter poviša modul izgub.</dc:description><dc:publisher>[A. Podgoršek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-27 16:49:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72837</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 606:678.7(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22283030</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:EJMN77IK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
