Pomen Janka Ravnika v slovenski klavirski pedagogikiVajngerl, Marjana (Avtor) Magdovski, Adriana (Komentor) Weiss, Jernej (Mentor) JANKO RAVNIKPEDAGOŠKO DELOKLAVIRSKE SKLADBEPEDAGOŠKA DEDIŠČINAFOTOGRAF IN REŽISERS popotnico praškega konservatorija je Janko Ravnik leta 1919 postavil temelje klavirskemu pouku na novo ustanovljenem Konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani. Pridobil si je ugled izvrstnega pedagoga, ki je s svojim znanjem, karizmo in pedagoškim čutom uspel pridobiti v svoj razred najbolj nadarjene mlade pianiste na Slovenskem. Njegovi učenci in študenti so bili: njegov brat Anton Ravnik, Zora Zarnik, Pavel Šivic, Marijan Lipovšek, Hilda Horak, Igor Dekleva, Zdenka Novak in Tanja Zrimšek, ki so po študiju v tujini postali osrednji domači reproduktivni umetniki ter klavirski pedagogi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Čeprav so se pri učencih Janka Ravnika kasneje porajale različne metode poučevanja klavirja ter različni pogledi na klavirsko tehniko in interpretacijo, pa v temeljih pretežni del slovenske klavirske pedagogike sloni na njegovih pedagoških prizadevanjih. Ob pedagoškem delu je deloval tudi kot skladatelj in z njegovimi klavirskimi skladbami sem ga umestila med njegova učenca in študenta: Pavla Šivica ter Marijana Lipovška, oba prav tako skladatelja, klavirska pedagoga in Ravnikova dolgoletna sodelavca na Akademiji za glasbo v Ljubljani.[M. Vajngerl]20182018-11-28 16:05:32Magistrsko delo/naloga72842UDK: 78(043.2):37.01COBISS_ID: 24270856NUK URN: URN:SI:UM:DK:HCPFHZWIsl