<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Hišna preiskava odvetniške pisarne</dc:title><dc:creator>Kregar,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žaberl,	Miroslav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>hišna preiskava</dc:subject><dc:subject>odvetniška pisarna</dc:subject><dc:subject>odvetniška zasebnost</dc:subject><dc:subject>zaupnost razmerja med odvetnikom in zagovornikom</dc:subject><dc:subject>odvetniški poklicni privilegij</dc:subject><dc:description>Vsak obdolženec v kazenskem postopku ima legitimen interes, da je njegov odnos z zagovornikom zaupen in da pravni red zagotavlja tudi ustrezno varstvo tega zaupnega razmerja. Temeljna predpostavka za učinkovito uresničevanje pravic v kazenskem postopku predstavlja možnost obdolženca, da se zanese na pravno varovan položaj, da so podatki, ki jih posreduje svojemu zagovorniku, varovani kot poklicna tajnost. Posamezniku, ki išče pravni nasvet, mora biti zagotovljeno, da odvetnik informacij, ki jih pridobi, ko se stranka z njim posvetuje o svojih pravicah ali obveznostih, praviloma ne bo razkril in jih niti ne bo prisiljen razkriti tretjim, ter da ti podatki ne bodo uporabljeni zoper stranko. Ker so v odvetniški pisarni in drugih enako varovanih prostorih, ki so povezani z opravljanjem odvetniškega poklica, zbrane zaupne informacije odvetniške zasebnosti, je po naravi stvari treba urediti poseben način njihovega preiskovanja. Utemeljeno se lahko iščejo bodisi posamezna listina bodisi posamezni podatki, ki se nahajajo v obsežni listinski dokumentaciji in elektronskih napravah pri odvetniku, zato je logično, da mora zakon natančneje urediti tudi sámo izvedbo sicer ustrezno sodno odrejenega posega v odvetniško zasebnost, saj drugače prihaja do nedopustnih posegov v odvetniško zasebnost in posledično pravice odvetnikovih strank. V diplomskem delu so predstavljene ključne pomanjkljivosti trenutne zakonodajne ureditve preiskovalnih posegov v zaupnost razmerja med zagovornikom in stranko v luči odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-115/14-28, Up-218/14-45 z dne 21. 1. 2016 in sodne prakse ESČP. Ob opiranju na nemško pravno ureditev so prikazana temeljna vprašanja, na katera mora biti zakonodajalec pri morebitnem prihodnjem normiranju te problematike pozoren v luči temeljnih procesnih varovalk, ki predstavljajo minimum spoštovanja ustavnopravno varovanih jamstev obdolženca v kontekstu razmerja z njegovim odvetnikom.</dc:description><dc:publisher>[M. Kregar]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-12-12 14:45:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>72913</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.98(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3670762</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZMMYGB9E</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
