<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Množice točk in vozlišč v splošni legi</dc:title><dc:creator>Gašparič,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klavžar,	Sandi	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>problem “no-three-in-line”</dc:subject><dc:subject>splošna lega</dc:subject><dc:subject>celoštevilska mreža</dc:subject><dc:subject>3D-slika grafa</dc:subject><dc:subject>izometrično pokritje</dc:subject><dc:subject>izometrični podgraf</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava klasični problem “no-three-in-line” in dve njegovi pospološitvi. Klasični problem “no-three-in-line” je, poiskati največje možno število točk, ki jih lahko postavimo na n × n mrežo tako, da nobene tri med njimi ne bodo ležale v ravni črti. Posplošitvi, ki ju bomo obravnavali, sta problem “no-three-in-line” v 3D in problem splošne lege v teoriji grafov. Problem “no-three-in-line” v 3D je, poiskati največje možno število točk, ki jih lahko postavimo na n × n × n mrežo tako, da nobene tri med njimi ne bodo ležale v ravni črti. Problem splošne lege v teoriji grafov pa je, poiskati največjo množico vozlišč, za katero bo veljalo, da nobena tri vozlišča iz te množice ne ležijo na skupni najkrajši poti. V prvem poglavju je navedenih nekaj definicij in pomembnih rezultatov iz področja diskretne matematike in teorije števil, ki jih bomo potrebovali v nadaljnjih poglavjih. V drugem poglavju predstavimo klasični problem “no-three-in-line”, pokažemo koliko je pričakovana zgornja meja za število nekolinearnih točk na n × n mreži pri velikih n in vidimo, da lahko na n × n mrežo zmeraj postavimo n nekolinearnih točk. V tretjem poglavju predstavimo problem “no-three-in-line” v 3D, pokažemo, kako je ta problem povezan s 3D-sliko grafa Kn in povemo, kakšno je pričakovano število nekolinearnih točk na n × n × n mreži. V zadnjem poglavju predstavimo problem splošne lege v teoriji grafov ter njegove zgornje in spodnje meje. Zgornje meje so podane na podlagi različnih izometričnih pokritij grafov, spodnje pa dobimo tako, da množice v splošni legi povežemo s premerom grafa in njegovim pakiranjem.</dc:description><dc:publisher>[B. Gašparič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-01-24 16:32:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73039</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 519.17(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24435720</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:QY4HQVJO</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
