<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Reprezentacija begunstva v slovenskih tiskanih medijih</dc:title><dc:creator>Hrnčič,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vičar,	Branislava	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Begunke in begunci</dc:subject><dc:subject>medijski diskurz</dc:subject><dc:subject>slovenski tiskani mediji</dc:subject><dc:subject>multimodalna kritična diskurzivna analiza</dc:subject><dc:subject>družbeno-semantični model.</dc:subject><dc:description>V pričujočem magistrskem delu so predstavljene jezikovne in vizualne izbire za reprezentacijo begunk in beguncev v izbranem slovenskem tiskanem mediju. Kot gradivni vzorec so bili uporabljeni članki s temo begunstva iz Slovenskih novic, objavljeni med februarjem 2016 in junijem 2018.
 Glavni vzrok za množičen prihod begunk in beguncev v Evropo v letih 2015 in 2016 so, kot dokazujejo politični analitiki in kritiki imperializma (Chossudovsky, Chomsky, Vltchek, Seymour idr.), imperialistični posegi ZDA in njenih zahodnih zaveznic na Bližnjem vzhodu, evfemistično poimenovani humanitarne in protiteroristične operacije. Prihod begunk in beguncev je spremljala kriza odziva, ki se je odvijala po vsej Evropi in jo najizraziteje označujejo zapiranje meja, postavljanje ograj z rezilno žico in zavračanje prihajajočih begunk in beguncev. Slovenska migrantska politika je pri tem sledila evropski.
Pri analizi  izhajamo iz družbeno-semantične taksonomije kritičnega diskurzivnega analitika Thea van Leeuwna (2008) in reprezentacijske izbire interpretiramo s pomočjo njegove udeleženske mreže (angl. social actor network), s katero je mogoče prikazati homogenizacijo in dehumanizacijo družbenih skupin, kakor tudi njihovo pasivizacijo (tj. odvzem vršilskosti) v reprezentacijah družbenih dejanj. Preučujemo jezikovno in vizualno konstrukcijo begunk in beguncev ter vrednotimo njihovo vlogo pri konstituiranju protibegunske ideologije.  
Multimodalna analiza je pokazala, da reprezentacija begunk in beguncev v izbranem slovenskem tiskanem mediju reproducira diskurzivno drugost. Begunke in begunci so na eni strani reprezentirani kot vršilci negativnih, kriminalnih dejanj in tako predstavljeni kot nevarnost in grožnja, na drugi strani pa kot pasivne žrtve brez možnosti artikulacije lastnih družbenih in političnih potreb. Z izpuščanjem geopolitičnega konteksta iz reprezentacije je begunsko vprašanje rekontekstualizirano: prikazano je kot »problem«, ki zahteva varnostno ali humanitarno rešitev, ne pa kot posledica imperialističnih vojn Zahoda.</dc:description><dc:publisher>[S. Hrnčič]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-02-15 16:46:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73131</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 81\'4:070:341.215.4-054.72(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24428552</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:JR9E7MDX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
