<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vsebnost fenolnih spojin v plodovih različnih sort paradižnika (Lycopersicum esculentum Mill.)</dc:title><dc:creator>Lepej,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kristl,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sem,	Vilma	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>paradižnik</dc:subject><dc:subject>sorta paradižnika</dc:subject><dc:subject>Lycopersicum esculentum</dc:subject><dc:subject>skupni fenoli</dc:subject><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:description>V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov in posameznih fenolnih spojin v plodovih 39 sort paradižnika. Plodovi paradižnika so bili rdeče, rumeno, belo, oranžno, zeleno in vijolično obarvani. Skupne fenole smo določili v ekstraktih vzorcev z uporabo Folin-Ciocalteu reagenta. Posamezne fenolne spojine smo izmerili z uporabo tekočinske kromatografije. Sorte paradižnika se v vsebnosti skupnih fenolov razlikujejo. Značilno najvišje vrednosti so imele 3 rdeče ('Cherrola F1', 'Iva's Red Berry', 'Ded Moroz'), 2 vijolični ('Indigo Rose', 'OSU Blue') in ena zelena sorta ('Gobstopper'). Med različno obarvanimi sortami v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo značilnih razlik. V povprečju pa so imele najvišjo vrednost skupnih fenolov vijolične sorte (684 mg GAE/100 g suhe snovi), najnižjo pa bele sorte (509 mg GAE/100 g suhe snovi). Med posameznimi fenolnimi spojinami je bil v najvišjih koncentracijah prisoten katehin, sledila sta mu rutin in klorogenska kislina. Plodovi vijoličnih sort so imeli značilno višje vsebnosti p-kumarne in kavne kisline ter miricetina.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-18 09:36:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73273</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:FMI7DB8S</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
