<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Osebna zavzetost za kakovost in varnost dela medicinskih sester</dc:title><dc:creator>Zorić,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnkihar,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnikar,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Samoučinkovitost</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>ravnanje z ljudmi</dc:subject><dc:subject>interakcija na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>občutek vrednosti.</dc:subject><dc:description>Izhodišča: Poklic medicinske sestre že nekaj let doživlja hudo kadrovsko pomanjkanje, kar posledično vpliva na kakovost zdravstvene nege in zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi. Osebna zavzetost vpliva na delo zaposlenih v zdravstveni negi tako z vidika oskrbe pacienta, izida zdravljenja kakor tudi z vidika zadovoljstva pacienta. Največje bogastvo v organizaciji so ljudje in njihove zmožnosti. Vlaganje v ljudi povečuje vrednost same organizacije in njenih zaposlenih.
Namen: Opredeliti pojem zavzetosti in raziskati stopnjo zavzetosti zaposlenih v zdravstveni negi v njihovem delovnem okolju.
Raziskovalna metodologija in metode: Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo uporabili primerjalno metodo analize literature, pri čemer smo povzeli različna teoretična stališča, spoznanja in rezultate avtorjev. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izdelali smo merski inštrument, ki je bil v našem primeru strukturiran anketni vprašalnik, sestavljen iz več vsebinskih sklopov. Anketa je bila izvedena v eni izmed slovenskih bolnišnic, v kateri je sodelovalo 205 zaposlenih v zdravstveni negi. Vsebinski deli zaključnega dela so bili testirani z vidika notranje konsistentnosti posameznega vsebinskega sklopa (Cronbach alfa). V analizi smo uporabili korelacijsko analizo, za primerjavo posameznih skupin med sabo pa smo uporabili analizo variance – ANOVA.
Rezultati: Zavzetost za delo in pripravljenost za kakovost dela medicinskih sester sta povezani. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo s kakovostjo dela medicinskih sester. Večja kot je samoučinkovitost, višja je zavzetost za delo, to pa vpliva tudi na večjo odprtost do sprememb. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo z varnostjo dela medicinskih sester. Ugotovili smo, da so odnosi na delovnem mestu statistično značilno in pozitivno povezani tako z zavzetostjo, pripravljenostjo za uvajanje sprememb kot za uporabo orodij za zagotavljanje kakovosti in varnosti pacientov.
Diskusija in zaključek: Zavzetost je rezultat interakcije na delovnem mestu. Tisti zaposleni, ki se na delovnem mestu bolje počutijo, bodo tudi bolj orientirani v prihodnost, bolj bodo odprti za novosti, predvsem pa bodo pogosteje uporabljali različna orodja in pristope za krepitev kakovosti dela zaposlenih v zdravstveni negi, ter bolj zavzeto skrbeli za varnost pacientov.</dc:description><dc:publisher>[S. Zorić]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-19 22:12:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73284</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614.253.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2558884</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:UCAGALN2</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
