<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delovne obremenitve in stres izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z rakom pljuč</dc:title><dc:creator>Žamut,	Darinka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Crnjac,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Donik,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>onkološka zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>fizični napori</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>psihični napori</dc:subject><dc:subject>oskrba</dc:subject><dc:subject>smrt</dc:subject><dc:description>Izhodišče in namen: Delovne obremenitve in stres so na delovnem mestu vedno večji problem, saj zmanjšujejo storilnost delavca, povzročajo absentizem, izgorelost ter pojav številnih zdravstvenih težav. Namen magistrske naloge je predstaviti delovne obremenitve in stres pri izvajalcih zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z  rakom pljuč z vidika psihičnega, fizičnega in socialnega okolja, kateri vplivajo na izvajalce zdravstvene nege  pri obravnavi karcinomskih bolnikov.
Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela, kjer smo izvedli presečno študijo, uporabili smo anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz treh sklopov. Prvi je vseboval demografske podatke, drugi je vseboval trditve s področja proučevanja stresa,v tretjem sklopu pa so bile trditve s področja proučevanja delovnih obremenitev.
Rezultati: V zaključnem delu smo potrdili, da so delovne obremenitve in stres med seboj pozitivno povezani (r=0,785, p&lt; 0,01). Ugotovili smo, da večje  kot so delovne obremenitve, večja je stopnja stresa pri izvajalcih zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč. Glede na stopnjo izobrazbe pri izvajalcih zdravstvene nege  in stopnjo stresa ni bilo statistično pomembnih razlik (r=0,597, p=0,552). Ugotovili smo, da izvajalci zdravstvene nege, ki imajo delovno dobo do 20 let, ocenjujejo delovne obremenitve višje, kot zaposleni nad 20 let delovne dobe (t=2,513, p=0,014). Medtem, ko stopnja stresa in delovna doba nimata statistično pomembnih razlik, oboji jo ocenjujejo kot srednje močno (t=0,382, p=0,704).
Diskusija in zaključek: Izvajalci zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč, so pogosto podvrženi stresu, saj je rak bolezen, ki človeka prizadene, ne le fizično, temveč še bolj psihično. Delo z bolniki z rakom pljuč je zelo zahtevno. Bolniki potrebujejo veliko skrbnega dela izvajalcev zdravstvene nege, da lahko čim boljše in čim hitreje okrevajo.</dc:description><dc:publisher>[D. Žamut]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-27 09:27:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73339</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.944.4:614.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2488740</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:8E7OMSSD</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
