<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj besedišča pri otrocih v predšolskem obdobju</dc:title><dc:creator>Lamovšek,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Unuk,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>jezikovni razvoj</dc:subject><dc:subject>mentalni slovar</dc:subject><dc:subject>razvoj besedišča</dc:subject><dc:subject>slikovni besedni test.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu z naslovom Razvoj besedišča pri otrocih v predšolskem obdobju se je raziskovalo eno od temeljnih človeških dejavnosti – komuniciranje oz. sporazumevanje. Sporazumevanje je besedno in nebesedno, obeh se učimo na naraven način v okolju skozi proces učenja od najzgodnejšega otroštva. V delu se je raziskovalo razvoj besedišča pri predšolskih otrocih. Napredek pri razvoju besedišča je najbolj silovit ravno v predšolskem obdobju, prav zato so bili ciljna skupina raziskave otroci, ki so še na začetku usvajanja besed. V teoretičnem delu so opredeljeni stopnje jezikovnega razvoja, razvoj besedišča pri otrocih v maternem jeziku, dejavniki pri razvoju besedišča in jezikovne težave. Ker je magistrsko delo osredotočeno predvsem na raziskovanje razvoja besedišča, sta opredeljena tudi slikovni besedni test in mentalni slovar; pojma sta pomembno vplivala na zasnovo empiričnega dela. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti število pridobljenih oziroma usvojenih besed v predšolskem obdobju. Raziskava se je osredotočila na količinske in kakovostne razlike v besedišču otrok. V empiričnem delu sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalna eksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike, s preizkusom slikovnega besednega testa. Test je bil narejen samostojno po predlogi Peabody picture vocabulary test (2007), vendar brez standardizacije, ki je bila prvotno narejena v ZDA. Raziskava se je osredotočila na tri raziskovalna vprašanja in pet hipotez, s pomočjo testiranja predšolskih otrok v vrtcu pa se je potrdilo avtoričina predvidevanja. Ugotavljalo se je, ali obstajajo razlike med količino in kakovostjo besedišča pri posameznih predšolskih otrocih, kako se kakovost besedišča spreminja s starostjo in ali imajo otroci v isti starostni vrtčevski skupini sorazmerno enak besedni fond. Vse rezultate se je prikazalo v preglednih grafih in analiziralo posamezne segmente raziskave. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo razlike med količino in kakovostjo besedišča pri posameznikih. S pomočjo grafa se je razjasnilo, da število kakovosti besedišča sorazmerno narašča s starostjo otroka. Potrjena je bila tudi hipoteza, da se posamezniki v svojih skupinah ne razlikujejo preveč, kvečjemu lahko pride samo do izjem, te pa so bile v danem primeru redke. Pri testiranju otrok se je ugotovilo, da se obseg in kakovost besedišča res večata s starostjo otroka. Skozi raziskavo se je tudi pravilno ugotovilo, da je otrokovo besedišče stopenjsko − prvi korak je prepoznavanje besede, drugi razumevanje besede, tretji pa aktivna uporaba.</dc:description><dc:publisher>[M. Lamovšek]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-02 21:07:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73379</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6\'27:373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24511240</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:W1HQEN7J</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
