<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Modeliranje in optimizacija napetostnih in temperaturnih razmer pri načrtovanju elementov elektroenergetskega sistema</dc:title><dc:creator>Sarajlić,	Mirza	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pihler,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektroenergetski sistem</dc:subject><dc:subject>taljive varovalke</dc:subject><dc:subject>podporni izolatorji</dc:subject><dc:subject>nadzemni vodniki</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:subject>diferenčna evolucija</dc:subject><dc:subject>električno polje</dc:subject><dc:subject>temperaturno polje</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija obravnava načrtovanje in optimizacijo elementov elektroenergetskega sistema. Ti elementi morajo biti povezani v celoto, da porabnikom električne energije zagotovijo zanesljivo oskrbo in ekonomično rabo kakovostne električne energije. Obravnavani elementi elektroenergetska sistema v doktorski disertaciji so: taljive varovalke, podporni izolatorji in nadzemni goli vodniki.
Načrtovanje in optimizacija obravnavanih elementov elektroenergetskega sistema je kompleksen postopek, zaradi česa je uporabljen uspešen in robusten algoritem diferenčne evolucije pri identifikaciji potrebnih parametrov numeričnega modela posameznega elementa. 
Pri taljivi varovalki je tako izvedena identifikacija toplotnih parametrov varovalke s ciljem napovedi temperature zunanjih in notranjih delov varovalke, na podlagi rezultatov laboratorijskih meritev in 3D numeričnega modela varovalke. Klasični algoritem diferenčne evolucije je primerjan s tremi modificiranimi algoritmi, ki zmanjšujejo število populacije tekom optimizacijskega procesa. Na ta način zmanjšajo tudi čas konvergence. Rezultati vseh štirih algoritmov so primerjani in podana je najboljša izbira algoritma za takšne izračune temperaturnih koeficientov. Pri podpornem izolatorju je izvedena identifikacija parametrov interpolacijskega polinoma s ciljem oblikovanja optimalne zunanje oblike pri čemer je minimizirana električna poljska jakost v notranjosti in okolici izolatorja. Pri dinamičnem modelu nadzemnega vodnika je izvedena napoved temperature vodnika, ki odločilno vpliva na dopustno obremenitev le-tega. Zato je uporabljena toplotna enačba in so opravljene meritve na realnem poligonu v realnih pogojih.</dc:description><dc:publisher>[M. Sarajlić]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-19 12:00:15</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73460</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 621.315.62:621.316.9(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22617110</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:3YFKFCKS</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
