<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prepoznava osumljencev kaznivih dejanj po fotografijah</dc:title><dc:creator>Legen,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>prepoznavanje</dc:subject><dc:subject>prepoznavanje po fotografijah</dc:subject><dc:subject>napake pri prepoznavi</dc:subject><dc:subject>prepoznavanje obrazov</dc:subject><dc:subject>kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>osumljenci</dc:subject><dc:description>Preiskovalci pri postopku odkrivanja storilcev pogosto uporabljajo na videz preprosto metodo, v resnici pa vse prej kot to, prepoznavo osumljencev po fotografijah. Z napredkom tehnologije,  se je večina klasičnih albumov nadomestila z računalniškimi programi, kateri omogočajo hrambo ogromne količine informacij oz. slik. Priča opiše značilnosti storilca, programi pa na podlagi teh značilnosti predlaga fotografije morebitnih osumljencev. Kljub novodobni tehniki, pa imajo še vedno največjo vlogo psihološki procesi in njihov vpliv na prepoznavo.

Potek prepoznave po fotografijah je zakonsko določen (46. člen ZNPPol), določen je tudi celoten postopek fotografiranja storilcev. Preiskovalci, ki sodelujejo pri prepoznavi, morajo poznati pravilen postopek prepoznave, pomembno je tudi, da poznajo različne dejavnike, kateri vplivajo na zaznavanje in interpretacijo priče oz. žrtve. Velikokrat pride do napačne prepoznave, zaradi napak pri zaznavi, pozornosti, ter pri samemu spominu priče oz. žrtve. 

Neučinkovito izvedeni postopki prepoznave so predstavljeni tudi na praktičnih primerih, ki so se zgodili in kateri lahko služijo, kot opozorilo preiskovalcem pri izvajanju le teh.
V diplomski nalogi se bom osredotočila na prepoznavo po fotografijah, njeno zakonsko opredelitev, opisala bom sam postopek fotografiranja storilcev, postopek prepoznave, ter napake, ki so lahko posledica vpliva večih različnih dejavnikov. 
Na kratko bom primerjala razlike med dvema različnima postopkoma izvedbe prepoznavne vrste iz fotografij, ter njuno učinkovitost pri uspešnosti prepoznave. Skozi te ugotovitve bom tudi potrdila oziroma ovrgla eno od postavljenih hipotez.

Kritičen je torej pristop preiskovalcev in njihovo upoštevanje dejavnikov, ki vplivajo na pričo oz. žrtev, ter upoštevanje veljavne zakonodaje pri izvedbi postopka. Napake na enem in drugem področju pa hitro privedejo do napačne prepoznave oz. naprej v kazenskem postopku do napačne obsodbe.</dc:description><dc:publisher>[Š. Legen]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-22 22:09:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73605</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.98:004(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3735786</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZKTEXACK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
