<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sodelovanje med starši in šolo pri konstruktivnem spoprijemanju učencev z neuspehom</dc:title><dc:creator>Pavlović,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Neuspeh</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>konstruktivni odziv</dc:subject><dc:subject>miselna naravnanost</dc:subject><dc:subject>učitelji.</dc:subject><dc:description>Starši si od nekdaj prizadevajo, da bi bili njihovi otroci kar se da uspešni. Za otrokovo uspešnost so pripravljeni narediti in žrtvovati marsikaj. Vendar pa se starši razlikujejo v dojemanju, kaj za otroka predstavlja uspeh in kaj neuspeh. Namen magistrske raziskave je bil na vzorcu staršev otrok od drugega do šestega razreda osnovne šole proučiti njihova stališča do neuspeha. Želeli smo ugotoviti, kakšno je njihovo pojmovanje neuspeha ter kako zaznavajo njegov vpliv na otrokovo učenje in na kakovost njegovega znanja. Preverjali smo tudi, kako se starši odzivajo na otrokov neuspeh, s kom se o tem posvetujejo in ali bi si o konstruktivnem spoprijemanju z otrokovim neuspehom želeli izvedeti več in na kakšen način. V raziskavo je bilo vključenih 110 staršev otrok, ki obiskujejo osnovne šole v Celju in njegovi širši okolici, od tega je bilo 41 očetov in 69 mater. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga v celoti oblikovali s pomočjo vprašalnika, uporabljenega v raziskavi Haimovitz in Dweck (2016). Vprašalnik je meril v treh sklopih, in sicer stališča, odzive in želje z lestvico stališč, lestvico odzivov in lestvico želja ter s štirimi vprašanji delno zaprtega tipa. Rezultati so pokazali, da imajo starši do neuspeha bolj pozitiven kot negativen odnos in da se na neuspeh otrok odzivajo bolj konstruktivno kot nekonstruktivno. Razlike med poročanjem mater in očetov pretežno niso bile statistično pomembne, enako velja za korelacijo prepričanja o neuspehu in samoporočanim odzivanjem. Čeprav ima raziskava določene omejitve, je pomemben prispevek k ozaveščanju staršev o pomembnosti vpliva njihovih stališč o neuspehu na njihove otroke, saj je veliko staršev izrazilo željo po znanju na tem področju. Zato smo oblikovali smernice, ki bi lahko staršem in učiteljem pomagale pri konstruktivnejšem spoprijemanju z neuspehom otrok.</dc:description><dc:publisher>[S. Pavlović]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-28 17:59:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73639</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.064.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24712456</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:CIO536IW</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
