Skupne preiskovalne skupine v boju proti organiziranemu kriminaluIvnik, Patricija (Avtor) Potparič, Damjan (Mentor) diplomske nalogeskupna preiskovalna skupinaorganiziran kriminalEvropska unijaEuropolEurojustV diplomskem delu smo preučili skupne preiskovalne skupine, ki predstavljajo eno od posebnih preiskovalnih tehnik oziroma metod, ki jih organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj uporabljajo pri preiskovanju hujših kaznivih dejanj. Predstavili smo pravni okvir, ki ureja ustanovitev in delovanje teh skupin. Ugotavljali smo vlogo Europola, Eurojusta in urada OLAF pri ustanovitvi in delovanju skupnih preiskovalnih skupin. Preučili smo tudi praktične izkušnje držav pri uporabi tega preiskovalnega orodja. V nadaljevanju smo preučili značilnosti ter pojavne oblike kaznivih dejanj, ki jih lahko uvrščamo v organiziran kriminal. Ugotavljali smo mednarodne vidike teh kaznivih dejanj in smiselnost uporabe skupnih preiskovalnih skupin pri preiskovanju organiziranega kriminala. Z intervjujem smo ugotavljali omejitve teh skupin in razloge, da se ta metoda v praksi (pri nas) ne uporablja tako pogosto. Ugotovili smo, da ustanovitev skupne preiskovalne skupine ni podvržena striktnemu zakonodajnemu postopku in prav tako ne predstavlja tako velikega finančnega zalogaja, saj je možno financiranje. Razlog, da se skupne preiskovalne skupine morda ne uporabljajo tako pogosto, je najverjetneje, strah pred neznanim in občutek, da bi ustanovitev take skupine preiskavo otežila in ne olajšala. V prihodnosti tudi v Sloveniji pričakujemo porast uporabe teh skupin, saj se je v praski pokazalo, da so učinkovita preiskovalna metoda pri preiskovanju kaznivih dejanj z mednarodnim elementom.[P. Ivnik]20192019-06-02 22:25:07Diplomsko delo/naloga73681UDK: 343.1(043.2)COBISS_ID: 3742186NUK URN: URN:SI:UM:DK:KZ2I7XALsl