Vloga šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavamiKosi, Eva (Avtor) Kovač, Jernej (Mentor) šolski svetovalni delavciučencičustvene in vedenjske težavešoladružinaMagistrska naloga obravnava vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki jih imenujemo tudi otroci s težavami v socialni integraciji. Ker čustvene in vedenjske težave v šolskem prostoru predstavljajo enega največjih problemov, smo s kvalitativno metodo, in sicer s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, ki je temeljila na osebnih izkušnjah šolskih svetovalnih delavk. Zanimalo nas je, kako pogosto šolski svetovalni delavci obravnavajo učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Ugotovili smo, da se intervjuvane šolske svetovalne delavke z njimi ukvarjajo vsako leto, in sicer z večimi. Nekatere jih obravnavajo večkrat tedensko, druge pa vsakodnevno. Šolske svetovalne delavke menijo, da število otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami narašča. Po njihovih izkušnjah so najpogostejši vzrok/dejavnik nastanka čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih razmere v družini. Vplivajo predvsem (permisivna) vzgoja, nezadostna skrb za otroke in pomanjkanje čustvene komponente v odnosu staršev do otrok. Drugi dejavniki, ki jih smatrajo kot vzroke/dejavnike nastanka čustvenih in vedenjskih težav, so: prijatelji, šola, tehnologija, socialna omrežja in mediji. S svojimi obravnavami želijo šolske svetovalne delavke učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami naučiti, kako se se spopadati z lastnimi čustvi in kako jih izražati z ustreznim vedenjem. Ta cilj poskušajo doseči z osebnim, toplim odnosom in razvijanjem občutka zaupanja pri učencih. Skušajo jim pomagati pri izboljševanju samopodobe in jih navajati na obveznosti. Otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami obravnavajo individualno, s pomočjo opazovanja, pogovora, nasvetov, nalog, učne pomoči, obveznosti, domačega dela, branja in iger. Pri obravnavi sodeluje več oseb, kar pa se šolskim svetovalnim delavkam zdi ključnega pomena. Sodelujoči, ki jih omenjajo, so: učitelji, razrednik, psiholog, specialni pedagog, socialni pedagog, rehabilitacijski pedagog, ravnatelj, učenec in starši. Sodelovanje vseh vključenih vpliva na uspešnost obravnave otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Pripravljenost staršev za sodelovanje je v večji meri odvisna od tega, ali priznavajo, da ima njihov otrok težave. Starši se formalnih sestankov sicer udeležujejo, običajno pa ne sodelujejo aktivno. Šolske svetovalne delavke menijo, da starost vpliva na težavnost obravnave učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami: višja kot je starost, zahtevnejša je obravnava. Puberteto navajajo kot obdobje, ki je učencem najtežje. Trdijo, da so čustvene in vedenjske težave izjemno problematične v šolskem prostoru, saj ne obstaja samo en, zanesljiv način obravnave, temveč je ta odvisna od posameznega učenca in njegovih vzrokov/dejavnikov nastanka čustvenih in vedenjskih težav. Nekaterim učencem s čustvenimi in vedenjskimi težavami, sodeč po izkušnjah intervjuvanih šolskih svetovalnih delavk, ni mogoče pomagati v okviru šolske svetovalne službe na redni osnovni šoli, zato jih je potrebno napotiti v druge ustanove s prilagojenim programom.[E. Kosi]20192019-06-09 20:08:37Magistrsko delo/naloga73741UDK: 37.048(043.2)COBISS_ID: 24786952NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZRJDAVHDsl