<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Priobčitev javnosti v avtorskem pravu v praksi sodišča evropske unije</dc:title><dc:creator>Kuralt,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repas,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtorsko pravo</dc:subject><dc:subject>avtorska pravica</dc:subject><dc:subject>javna priobčitev del</dc:subject><dc:subject>priobčitev</dc:subject><dc:subject>javnost</dc:subject><dc:subject>nova javnost</dc:subject><dc:subject>hiperpovezave</dc:subject><dc:subject>Direktiva 2001/29</dc:subject><dc:subject>Sodišče EU</dc:subject><dc:subject>Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava pravico do javne priobčitve del skozi pravne akte in sodno prakso Sodišča EU. V skladu z Direktivo 2001/29 pravica do priobčitve javnosti zajema vsako oddajanje ali retransmisijo dela v javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, po žici ali brez, vključno z radiodifuznim oddajanjem.
Sodišče EU je v pojem javne priobčitve vpeljalo več meril, ki so mu služila kot pravilo za določitev, ali gre v posamezni obravnavani zadevi za javno priobčitev del ali ne. Pri določenih merilih je Sodišče EU ubralo neko svojstveno razlago, kaj naj bi določeno dejanje z vsemi okoliščinami v okviru določenega merila pravzaprav pomenilo. Vsa merila so se nesistematično snovala s prakso Sodišča EU, ne da bi pri tem izhajala iz teoretičnih pravnih podlag ali oprijemljivih kazalnikov. Kriterij nove javnosti in dejanje hiperpovezav, trenutno veljata za najbolj sporna konstrukta Sodišča EU, katere pravni obstoj je prerekan iz več razlogov. Sodišče EU pri svojem utemeljevanju, nove javnosti, naredilo odmik pri razlagi posameznih določb pravnih aktov na katerih je gradilo temelje nadaljnjega sojenja. Koncept nove javnosti nima prav pozitivnega pridiha nekega trdnega kriterija, s katerim bi lahko določili priobčitev javnosti. Podobno usodo delijo hiperpovezave, ki sicer niso opredeljene kot kriterij priobčitve javnosti, vendar pa so zajete kot dejanje, ki priobči zaščiteno delo javnosti. Ugotavlja se, da je potrebno tudi hiperpovezave izločiti iz priobčitve javnosti. Posledice teh nejasnosti rezultirajo v neenaki sodni praksi pojma javne priobčitve.</dc:description><dc:publisher>[V. Kuralt]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-20 22:27:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73850</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.236.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5755435</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:DMFWLA0I</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
