<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravni vidiki  paliativne oskrbe</dc:title><dc:creator>Bubnjar,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>paliativna oskrba</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>pacientove pravice</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:subject>evtanazija</dc:subject><dc:subject>lajšanje bolečin</dc:subject><dc:subject>pojasnilna dolžnost</dc:subject><dc:subject>pravica do dostojanstva.</dc:subject><dc:description>Paliativna oskrba je v veliki meri še dokaj neznan pojem, ki pa ima sam po sebi velik pomen, sploh pri človeku, ki boleha za neozdravljivo boleznijo, in kateremu konec življenja se neizprosno približuje. Ljudem okoli nas sta zelo znana pojma evtanazija in pomoč pri samomoru. Vemo, da je evtanazija v naši državi zakonsko prepovedana, čeprav je v zadnjih letih veliko govora o tem, da je mogoče vendarle skrajni čas, da se le – ta uzakoni in s tem omogoča končati življenje ljudem, ki trpijo za izredno težko in neozdravljivo boleznijo ter dobesedno umirajo v težkih mukah. Hkrati je treba vzeti v obzir tudi svojce in družino, ki z bolnikom trpijo in v nemoči opazujejo njegovo trpljenje. Paliativna oskrba, kot nasprotje evtanazije, bolniku z neozdravljivo boleznijo ohranja čim boljšo kakovost življenja in zagotavlja pomoč njegovim bližnjim med boleznijo, umiranjem in žalovanjem</dc:description><dc:publisher>T. Bubnjar]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-26 13:44:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73884</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.143(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5756203</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:CLYYJW6Q</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
