<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razgradnja polietilenskih odpadkov v superkritični vodi</dc:title><dc:creator>Štrakl,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerget,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čolnik,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odpadni polietilen</dc:subject><dc:subject>recikliranje</dc:subject><dc:subject>superkritična voda</dc:subject><dc:subject>plinska kromatografija</dc:subject><dc:subject>masna spektrometrija</dc:subject><dc:description>Razgradnja odpadne embalaže je v današnjem času zelo aktualna tema, saj se delež komunalnih in industrijskih odpadkov iz dneva v dan povečuje. V zadnjem času so zato raziskave na področju alternativnih, okolju prijaznih metod recikliranja odpadkov zelo intenzivne. 
Polietilen (PE) predstavlja najbolj razširjeno plastiko na svetovni ravni, ki se nahaja predvsem v embalaži, kot so plastične vrečke, folije, plastenke, tudi v kozmetičnih izdelkih, prehrambeni industriji in energetiki. Sub- in superkritična voda je okolju prijazno topilo in odličen reakcijski medij za depolimerizacijo plastike v različne uporabne produkte. 
S tem namenom smo v diplomski nalogi proučevali razgradnjo odpadne barvne embalaže iz PE v superkritični vodi (SCW). Postopek smo izvajali v visokotlačnem, visokotemperaturnem šaržnem reaktorju, kjer smo odpadni barvni PE v razmerju  z vodo 1/5 (g/mL) izpostavljali temperaturam 425 ºC in 450 °C v časovnih intervalih od 15 do 240 minut. Pri razgradnji odpadne barvne embalaže iz PE v SCW smo dobili štiri faze: oljno fazo ali vosek, vmesno, vodno ter plinsko fazo. Produkte v oljni in plinski fazi smo analizirali z GC/MS metodo, v vodni fazi pa smo določevali totalni ogljik (TC). Ugotovili smo, da se odpadna barvna embalaža iz PE v SCW ni popolnoma razgradila pri temperaturi 425 ºC pri časih 15 in 30 minut. 
Nastala oljna faza je vsebovala veliko ogljikovodikov, kjer so pri nižjih temperaturah in krajših časih prevladovali dolgi ogljikovodiki, pri višjih temperaturah in daljših časih pa so se pojavljali aromatski ogljikovodiki. Plinska faza je vsebovala različne pline, predvsem alkane in alkene.</dc:description><dc:publisher>[A. Štrakl]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-01 11:10:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73912</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 543.51:543.544.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22608662</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:7HNLOPYK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
