<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv čustvene inteligence na zadovoljstvo zaposlenih</dc:title><dc:creator>Ramuš,	Jelena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vukovič,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marič,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Čustvena inteligenca</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo zaposlenih</dc:subject><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>anketiranci</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>organizacija.</dc:subject><dc:description>Čustvena inteligenca predstavlja zmožnost posameznika, da se zaveda in prepoznava tako svoja kot tuja čustva, da jih uporablja v vsakodnevnem življenju ter da je sposoben čustva regulirati. Z zadovoljstvom zaposlenih pri delu pa se povečuje učinkovitost zaposlenih, zato se je potrebno zavedati pomembnosti zadovoljstva pri delu in intelektualnega kapitala, saj so zadovoljni zaposleni pomemben vir tudi pri doseganju ciljev organizacije.

V teoretičnem delu smo preučevali teoretične osnove čustvene inteligence in zadovoljstva zaposlenih pri delu ter korelacije med obema konstruktoma. Zanimal nas je predvsem vpliv čustvene inteligence na zadovoljstvo zaposlenih pri delu ter povezave obeh konstruktov z različnimi spremenljivkami kot so spol, starost in izobrazba.

V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave na podlagi obravnavanega vzorca. Podatke smo pridobili z metodo anketiranja, rezultate pa smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS. Cilj raziskave je bil ugotoviti prisotnost čustvene inteligence in zadovoljstva zaposlenih pri delu v obravnavani organizaciji ter preveriti raziskovalne hipoteze.

Ugotovili smo, da je več kot polovica anketirancev povprečno inteligentnih ter, da so zaposleni, ki so čustveno bolj inteligentni, pri delu manj zadovoljni. Rezultati so pokazali, da ni razlik v čustveni inteligenci med spoloma, da je povprečno zadovoljstvo pri moških in ženskah enako, prav tako pa se povprečno zadovoljstvo pri delu, ne razlikuje pri mlajših in starejših anketirancih.

Namen je opozoriti na pomembnost človeškega vira v organizaciji ter prikazati splošne značilnosti zadovoljstva zaposlenih in čustvene inteligence, saj oba konstrukta pomembno vplivata na druge koncepte znotraj organizacijske enote. 

Z izvedeno raziskavo smo pripomogli k poglobljenemu razumevanju čustvene inteligence in zadovoljstva zaposlenih, preverili določene elemente korelacije ter razlike med obravnavanima konstruktoma. Vsakemu posamezniku predlagamo razvijanje čustvene inteligence, saj je učenje čustvene inteligence vseživljenjska šola, ki ni pogojena s starostjo in raste skupaj z izkušnjami.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-10 10:49:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>73971</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8130067</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:N445QZIW</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
