<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost med rabo glasbe v vsakdanjem življenju in doživljanjem anksioznosti pri pouku angleščine</dc:title><dc:creator>Kolar,	Gloria	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brumen,	Mihaela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kranjec,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>pouk</dc:subject><dc:subject>angleščina</dc:subject><dc:subject>glasba</dc:subject><dc:subject>formalne in neformalne oblike</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je preučevanje vloge anksioznosti pri pouku angleščine pri slovenskih učencih in dijakih, hkrati pa ugotavljanje, ali lahko formalna in neformalna raba glasbe v vsakdanjem življenju pripomore k zmanjševanju anksioznosti pri pouku angleščine. V raziskavi je sodelovalo 260 udeležencev treh starostnih skupin (peti in deveti razred osnovne šole ter dijaki četrtega letnika srednje šole) ter dveh programov dijakov (splošna gimnazija in srednja glasbena šola). Odgovori na demografska vprašanja in informacije o rabi glasbe v vsakdanjem življenju so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom, podatki o doživljanju anksioznosti pri pouku angleščine pa so bili zbrani s pomočjo lestvice anksioznosti pri pouku angleščine (angl. Foreign Language Clasroom Anxiety Scale; FLCAS; Horwitz, Horwitz in Cope, 1986). Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike v doživljanju anksioznosti glede na spol, starost, program dijakov in zaključno oceno pri angleščini. Prav tako je bil potrjen obstoj statistično pomembnih razlik v doživljanju anksioznosti glede na vključenost udeležencev v pevski zbor, medtem ko pri drugih formalnih in neformalnih oblikah glasbenega udejstvovanja (npr. glasbena šola, plesna šola, igranje instrumentov, pogostost igranja instrumentov, petja, plesa, poslušanja glasbe v vsakdanjem življenju ter poslušanje glasbe pred poukom angleščine) te razlike niso bile prisotne. Izkazalo se je, da se višja stopnja anksioznosti izraža pri dekletih in udeležencih z nižjo zaključno oceno, glede na starostne skupine in programe dijakov doživljajo najvišjo stopnjo anksioznosti učenci petega razreda osnovne šole, najnižjo pa učenci devetega razreda osnovne šole, medtem ko dijaki srednje glasbene šole doživljajo višjo stopnjo anksioznosti od dijakov splošne gimnazije. Pridobljene ugotovitve dajejo vpogled v stopnjo doživljanja anksioznosti otrok in mladostnikov pri pouku angleščine, hkrati pa kažejo, da glasba pri pouku angleščine sama po sebi ne pripomore k zmanjševanju anksioznosti, temveč jo je potrebno uporabljati na premišljen in ustrezen način.</dc:description><dc:publisher>[G. Kolar]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-28 19:04:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74047</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.111:616.891.6:78(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24739848</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:9XCABUJP</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
