<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnosi in vodenje kot dejavnik vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v policiji</dc:title><dc:creator>Slapnik,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krope,	Srečko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>medsebojni odnosi</dc:subject><dc:description>Vodenje se najpogosteje opredeljuje kot usmerjanje, motiviranje in koordiniranje skupine k zastavljenim ciljem. V okviru naloge smo raziskovali, kašen vpliv imata dejavnika vodenja in odnosov na zadovoljstvo zaposlenih v slovenski policiji. 
V prvem delu naloge so opredeljena teoretična izhodišča, na osnovi katerih je bila narejena nadaljnja primerjalna analizo. Predstavljena so pojmovanja vodenja z vidika različnih avtorjev. Raziskani so bili modeli vodenja, na podlagi katerih so bili s strani avtorjev predstavljeni različni aspekti, s katerimi je narekovana uspešnost vodenja. Podrobneje  je opisan avtokratično – demokratični stil vodenja, predstavljen pa je z vidika Tannenbaumove in Schmidtove (1973) delitve. Kadar je vodenje avtokratično, so naloge delegirane in je dopuščeno nič ali zelo malo sodelovanja skupine. Druga skrajnost je demokratski način, pri katerem so zaposleni vključeni v proces odločanja in se jih obravnava kot enakovredne člane kolektiva.
V nadaljevanju so bili preučeni različni vidiki zadovoljstva in s tem povezana motivacija. V zadnjem delu teoretičnega dela je predstavljena policija s temeljnimi značilnostmi in okviri delovanja, ki predstavljajo rdečo nit za izdelavo empirije.
V empiričnem delu smo opravili pregled preteklih raziskav na področju zadovoljstva v Policiji. Ugotovljeno je bilo, da je mogoče dejavnika vodenja in odnosov neposredno povezati z zadovoljstvom zaposlenih. V nadaljevanju je bilo dognano, da se večje zadovoljstvo kaže pri  policistih,  pri katerih je vodenje njihovih nadrejenih opredeljeno kot bolj demokratično. Ena od ključnih ugotovitev dela je bila tudi, da je na podlagi raziskav  mogoče podati predloge, ki bi imeli pozitiven vpliv na zadovoljstvo zaposlenih v policiji, zato    je naše delo zaokroženo s predstavitvijo teh predlogov.</dc:description><dc:publisher>[T. Slapnik]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-12 17:14:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74151</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 351.74:159.9(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3779306</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:CGHETXDP</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
