<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Organiziran kriminal - razlika med mafijo in tolpo</dc:title><dc:creator>Perišin,	Miran	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobovšek,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>organiziran kriminal</dc:subject><dc:subject>mafija</dc:subject><dc:subject>tolpa</dc:subject><dc:subject>N'drangheta</dc:subject><dc:subject>imigranti</dc:subject><dc:description>Razlikovanje mafije in tolpe je potrebno, saj se razlikuje njun način pregona in zahteva drugačni pristop, tako s strani organov pregona kot s strani zakonodajalca.  Za  izhodišče pri primerjavi med mafijo in tolpo nam je služila klasična oblika mafije N’drangheta, katere organizacija in delovanje pokažeta ključne elemente razlikovanja med preučevanimi kriminalnimi združbami. Organiziran kriminal v obliki mafije, ki je po svojem ustroju tradicionalni koncept, vpet v kulturne spone okolja v katerem raste, je mogoče in potrebno razlikovati od organiziranega kriminala v obliki tolp, ki ima že v osnovi drugačno izhodišče. Mafijski kriminal predstavlja navezanost na tradicionalno. Za mafijo je poleg tradicije in običajev značilna etnična pripadnost, hierarhija, ki se razvije okrog osnovne celice – družine in delovanje iz ozadja. Mafijci so v konfliktu z državo samo do stopnje, kjer se slednja vpleta v njihov posel. Običajno nimajo konflikta s kulturno sredino in se, vsaj navidezno, v celoti asimilirajo. Biti član mafije pomeni predvsem imeti ugled in čast, saj se imajo za »častitljive ljudi«. Z akumulacijo kapitala jim je postal ekonomski posel prioriteta, v ta namen so se zaključevali tudi krvavi spopadi in zaključila krvna maščevanja ter omogočilo širjenje posla v mednarodne vode ter poseganje v politične sfere družbe. Sposobnost poslovnega sodelovanja je te mafijske združbe dvignil na nivo sposobnosti poslovanja neke države. Tolpe po drugi strani, nastajajo zaradi kulturnih in družbenih konfliktov po večini na rob izrinjene imigrantske manjšine. Nosilci te oblike kriminala so po pravilu mladostniški prestopniki. Ekonomski razlog za tolpe ni primarnega pomena, najpomembnejša je akumulacija moči, pripadnosti, okrepitev identitete. Tudi, ko tolpe prerastejo v kompleksnejšo obliko organiziranega kriminala, praviloma ne spreminjajo ne vedenja ne področja delovanja. Tolpa nima hierarhične oblike, zanjo ni značilna pripadnost, pogosto so v medsebojnem konfliktu. Delujejo neracionalno, pretirano nasilno, nasilje je njihov način delovanja, izplen kriminalnih dejanj je namenjen nakupu luksuznih dobrin in nastopaštvu, saj želijo biti prepoznavni s strani javnosti.</dc:description><dc:publisher>[M. Perišin]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-18 19:33:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74202</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.341(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3770090</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:DQLBAN6M</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
