Psihološko profiliranje osumljencevŠepul, Andraž (Avtor) Areh, Igor (Mentor) diplomske nalogeprofiliranje osumljencevpsihološke značilnostiserijska kazniva dejanjakriminalistične preiskavespolni deliktiProfiliranje je metoda kriminalističnega preiskovanja, ki se uporablja za preiskovanje težjih, predvsem serijskih kaznivih dejanj, kot so spolni delikti, umori, ropi in tatvine, požigi, terorizem in novodobna oblika spletnih kaznivih dejanj, imenovana ʺcyber crimeʺ. V diplomski nalogi bomo spoznali profiliranje, za lažje razumevanje pa bomo najprej predstavili forenzično psihologijo, izhodišče metode profiliranja. Izraz forenzična psihologija predstavlja vse poglede psihologije, ki se nanašajo na pravno in kriminalistično področje. V začetku naloge bomo spoznali mejnike v razvoju in delitev forenzične psihologije, posebno pozornost pa bomo namenili eni od njenih vej – preiskovalni psihologiji, katere ključni člen je profiliranje. V osrednjem delu naloge bomo spoznali razvoj profiliranja in zvrsti, na katere se deli zaradi obsega obravnavanih podatkov ter različnih pristopov in pogledov na preiskovanje določenega kaznivega dejanja. Spoznali bomo pozitivne in negativne lastnosti metode in možnosti, ki jih ponuja preiskovalcem. Pri preiskovanju kaznivih dejanj profiliranje ni prvo uporabljeno orodje. Po navadi se vključi, ko preiskovalci zaidejo s poti ter nimajo potrebnih sledi in dokazov za nadaljevanje preiskave, njegov glavni namen pa je zoženje kroga osumljencev, pomoč pri vrednotenju dokazov in pričanj ter svetovanje pri izdelavi strategije nadaljnjega preiskovanja. V zadnjem delu naloge pa sledi nekaj odmevnih primerov serijskih kaznivih dejanj, pri katerih je bilo v preiskavo vključeno profiliranje in vključevanje profiliranja v novodobne oblike kriminala.[A. Šepul]20192019-08-20 16:13:24Diplomsko delo/naloga74255UDK: 159.9:340.6(043.2)COBISS_ID: 3767786NUK URN: URN:SI:UM:DK:0UKCJUTRsl