<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preučitev izvedljivosti pretvorbe modela motorja iz 1D v AVL CruiseM 0D (na primeru stranke)</dc:title><dc:creator>Jarc,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kegl,	Breda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dodig,	Dino	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>AVL CRUISE™ M</dc:subject><dc:subject>0D simulacija</dc:subject><dc:subject>kalibracija</dc:subject><dc:subject>motorji z notranjim zgorevanjem</dc:subject><dc:subject>termodinamika</dc:subject><dc:subject>validacija</dc:subject><dc:description>Glavni namen diplomske naloge je izdelava in kalibracija 0D modela v simulacijskem orodju AVL CRUISE™ M na podlagi obstoječega, delujočega 1D modela v okolju GT-Power. V skladu s slednjim sta v prvem delu naloge opisana delitev in osnovno teoretično ozadje na področju motorjev z notranjim zgorevanjem. Sledita opis in razlaga osnovnih veličin, ki so pomembne pri ocenjevanju delovnega krožnega procesa motorja. Opisano je teoretično ozadje notranjih in efektivnih veličin; prav tako so opisane posamezne veličine, ki spadajo v okvir prej omenjenih, ter njihov vpliv na delovanje motorja. Sledi praktični del naloge. V slednjem je najprej opisana osnovna postavitev 0D modela motorja. Prav tako so opisane v modelu uporabljene komponente ter osnovni parametri, ki jih definirajo. Simuliranje motorja je potekalo pri obratih od 1000 min-1 do 6000 min-1, po intervalu 1000 min-1. Skupaj je steklo vsega 12 simulacij, 6 pri polni in 6 pri delni obremenitvi motorja. Postopek kalibracije je potekal s pomočjo programa Microsoft Excel; po končani simulaciji 0D modela so bili pridobljeni rezultati o temperaturi in tlaku v valju v odvisnosti od kota motorne gredi namreč izvoženi v poprej omenjen program; prav tako so bili vanj izvoženi podatki istih veličin iz 1D modela. Iz teh sta bila ustvarjena dva grafa. Prvi predstavlja spremembo tlaka iz obeh simulacij v odvisnosti od kota motorne redi, drugi pa temperaturo. Nato se je pričel proces kalibracije, kjer so se z namenom izenačitve krivulj spreminjali določeni parametri, ki odločilno vplivajo na zgorevanje in posledično na zmogljivost motorja. Po uspešni kalibraciji modela motorja pri polni obremenitvi je sledila pretvorba slednjega v model pri delni oz. 80 % obremenitvi. Slednje je bilo doseženo predvsem s pomočjo omejevanja dotoka zraka motorju. Sledi prikaz rezultatov prej omenjenih notranjih in efektivnih veličin. Le-ti so na grafih predstavljeni v parih 1D in 0D, saj je tako odstopanje jasno vidno. Prav tako je odstopanje rezultatov 0D modela od 1D modela izraženo v procentnem deležu prikazano v dveh tabelah. Nato je predstavljena ustreznost rezultatov; v diskusiji sledijo še predlogi za možno dodatno delo in predlogi za morebitne izboljšave</dc:description><dc:publisher>[N. Jarc]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-20 22:26:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74265</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 681.5.017:621.7.043(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22975766</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:WRWT1RBX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
