Slaba banka: primerjava slovenske in nemške slabe bankeKovačević, Nina (Avtor) Taškar Beloglavec, Sabina (Mentor) slaba bankaDUTBFMS Wertmanagementstrukturaprimerjavaanaliza.V času pred krizo je veliko bank dajalo kredite podjetjem brez visokih garancij. Ker so se ta podjetja kasneje razvijala in rastla, so lahko zlahka odplačevala dolgove. Tako je rast posojil strmo naraščala, banke so med seboj tekmovale, katera bo podjetjem odobrila več posojil. Ko pa je leta 2008 prišlo do gospodarske krize, se je začelo pri poslovanju bank pojavljati veliko tveganj, vezanih na kredite in slaba posojila, in s tem tudi težave z likvidnostjo, kar je posledično ogrožalo obstoj bank. Povečala se je potreba po ustanovitvi tako imenovanih slabih bank. V delu diplomskega projekta je natančneje opisan pomen in delovanje slabe banke v splošnem pomenu, saj je za nadaljnjo obravnavo potrebna osnovna razlaga slabe banke. V sklopu slabih bank, ki so potrebne za normalno poslovanje bank v državi, smo opisali edino slovensko slabo banko, Družba za upravljanje terjatev – DUTB, in pa štiri nemške slabe banke: Erste Abwickelungsanstalt, Bankaktiengesellschaft (BAG), Bankgesellschaft Berlin in FMS Wertmanagement, ter jih predstavili. V zadnjem delu diplomskega projekta smo na podlagi predstavitve vseh bank izbrali nemško slabo banko FMS Wertmanagement ter jo uporabili za primerjavo s slovensko banko DUTB. Kriteriji, ki smo jih pri tem uporabili, so: leto ustanovitve, kdo so ustanovitelji, diskont prenosa terjatev, pričakovana življenjska doba in struktura. Primerjalna analiza slovenske in nemške slabe banke je tudi vsebinski namen te naloge.[N. Kovačević]20192019-08-23 14:41:57Delo diplomskega projekta/projektno delo74335UDK: 336.71COBISS_ID: 13429020NUK URN: URN:SI:UM:DK:WHBBFAFQsl