Vzdržnost pokojninskih sistemov in vloga dodatnega pokojninskega zavarovanjaSelinšek, Maša (Avtor) Markovič Hribernik, Tanja (Mentor) pokojninski sistemdodatno pokojninsko zavarovanjevzdržnost pokojninskih sistemovdemografska gibanja.Javni pokojninski sistemi v razvitih državah doživljajo vse večje pritiske zaradi demografskih sprememb, predvsem zaradi upadanja rodnosti in staranja prebivalstva. Čeprav noben pokojninski sistem na svetu ni popolnoma enak, se v večini razvitih držav soočajo z enakimi izzivi. Slovenija pri tem dogajanju ni nobena izjema. Povprečen Slovenec bo pokojnino prejemal okoli 20 let ob upokojitvi po trenutni pokojninski zakonodaji. Ob pričakovanju upokojitve baby-boom generacije in krčenju aktivne delovne sile se sprašujemo, ali je trenutna zakonska ureditev pokojninskega sistema pripravljena na dodaten pritisk. Z vedno nižjimi pokojninami iz naslova javnega pokojninskega sistema in ob zaostrovanju pogojev za upokojitev bo pomen dodatnega pokojninskega zavarovanja še večji. Njegov vpliv oz. obseg se je povečal že z pokojninsko reformo iz leta 2012. Delovno aktivna generacija, ki vlaga v obvezno pokojninsko zavarovanje, ima pravico, da se odloči za vlaganje v sklopu dodatnega pokojninskega zavarovanja (ali za obliko kolektivnega ali individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja). Vedno več Slovencev je vključenih v različne pokojninske načrte. Dejstvo, ki se ga moramo zavedati je, da bo današnja aktivna generacija jutri upokojena in na njej je, da si z vlaganjem v dodatno pokojninsko zavarovanje zagotovi željen življenjski standard, saj ji bo država v sklopu javnega pokojninskega sistema skušala zagotoviti le osnovni življenjski standard.[M. Selinšek]20192019-08-27 12:33:44Delo diplomskega projekta/projektno delo74414UDK: 368.914COBISS_ID: 13507356NUK URN: URN:SI:UM:DK:CHMYBUVYsl