Območja rdečih luči v BelgijiMarolt, Blaž (Avtor) Frangež, Danijela (Mentor) spolni delavciobmočja rdečih lučizvodnikitrgovina z ljudmižrtveBelgijamagistrska delaBelgijska zakonodaja samo dejavnost, kot tudi kupovanje storitev prostitucije, dovoljuje, vendar vpletanje tretjih oseb, kot so zvodniki ali upravljalci javnih hiš, prepoveduje. Vendar mestnim oblastem prepuščajo, da to določbo obidejo, kadar zadeva javni red in mir. To pomeni, da zvodništvo in vodenje javnih hiš v večini primerov ni preganjano, čeprav je na nacionalni ravni prepovedano, vendar se tolerira, kadar so pogoji v redu. Zakonodaja tako za tretje osebe, ki niso nujno negativni dejavnik v prostituciji, saj so mišljeni kot posredniki, ki vodijo gospodarsko dejavnost prostitucije, ustvari veliko nejasnosti. Prav tako pride na zakonodajni ravni do pogostega prekrivanja med definicijama izkoriščanja prostitucije in trgovine z ljudmi, kar še dodatno zmanjša pravno varnost oseb, ki so vključene v prostitucijo. V Belgiji imajo mestne oblasti različne ureditve prostitucije, ki so razvidne predvsem v ureditvi njihovih območij rdečih luči. V našem primeru smo opisali in primerjali območja rdečih luči Antwerpa, Genta in Bruslja. Med bolje organizirana območja sodita Antwerp in Gent, medtem ko je tisto v Bruslju slabše organizirano. V luči tega v magistrskem delu ugotavljamo, kako določena ureditev območja rdečih luči vpliva na nadzor nad izkoriščanjem prostitucije, prisotnost policije na območju, vpletenosti tretjih oseb, delovnih pogojev za spolne delavke, drugih organizacij, ki delujejo na območju, ter tudi kakšno pomoč se spolnim delavkam nudi, kadar so prepoznane kot žrtve trgovine z ljudmi, ali ko izrazijo željo po zapustitvi dejavnosti prostitucije.[B. Marolt]20192019-09-03 15:01:06Magistrsko delo/naloga74666UDK: 343.544(493)(043.2)COBISS_ID: 3774186NUK URN: URN:SI:UM:DK:HJ7DX5UGsl