<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odstranjevanje težkih kovin iz kontaminirane zemlje</dc:title><dc:creator>Peček,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goričanec,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbancl,	Danijela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>onesnaženost tal</dc:subject><dc:subject>težke kovine</dc:subject><dc:subject>postopek pranja</dc:subject><dc:subject>EDTA</dc:subject><dc:subject>razklop</dc:subject><dc:subject>degradacija</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je bilo s pomočjo literature preučiti vrste postopkov odstranjevanja težkih kovin iz onesnažene zemlje in možnost njihove ponovne uporabe v kmetijstvu. Odločil sem se za postopek pranja sedimenta in blata, ki smo ga pridobili iz dveh čistilnih naprav. Z eksperimentom sem poskušal določiti najprimernejši čas pranja vzorca v kelatnem sredstvu, ki je bil v našem primeru EDTA.
V teoretičnem delu so opisani najpogostejši vzroki kontaminacije in posledice degradacij tal s težkimi kovinami. Prav tako so povzete lastnosti naslednjih elementov: svinec, kadmij, cink, mangan, železo, nikelj, živo srebro, arzen, kositer. Predstavljenih pa je tudi vrsto različnih postopkov oz. načinov čiščenja prsti.
Eksperimentalni del sem izvedel v laboratoriju, kjer sem na začetku pripravil načrt izvedbe eksperimenta, povezanega z določevanjem količin posameznih težkih kovin v vzorcu zemlje pred in po čiščenju z EDTA. Sledil je postopek priprave vzorca, vse od vzorčenja, mletja, sejanja in sušenja. Za analizo sem imel tri različne vzorce, in sicer: sediment Drave, blato iz industrije težkih odpadkov in mulj iz čistilne naprave. Nato sem začel s postopkom pranja, tako da sem na vzorce nalili ligand EDTA in pričel z mešanjem. Po končani metodi je sledila filtracija in sušenje očiščene zemlje. Izbral sem metodo razklopa z zlatotopko in s hitrimi testi dobili vednosti težkih kovin v zemljini. Elementi kroma, železa in cinka so imeli največje vrednosti koncentracij, ki pa se je skozi daljšanje časa pranja zmanjševala. Opazil sem tudi, da je najprimernejši čas pranja pri šestih urah.</dc:description><dc:publisher>[T. Peček]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-04 08:52:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74684</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 66.069.1:628.516(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22674966</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:4KWM09RL</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
