<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ekonometrična analiza in primerjava končne potrošnje gospodinjstev v Nemčiji, Avstriji in Grčiji</dc:title><dc:creator>Špolarič,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boršič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>potrošna funkcija</dc:subject><dc:subject>razpoložljivi dohodek</dc:subject><dc:subject>ekonometrična analiza</dc:subject><dc:subject>gospodinjstva</dc:subject><dc:subject>Metoda Najmanjših Kvadratov</dc:subject><dc:subject>Grčija</dc:subject><dc:subject>Nemčija</dc:subject><dc:subject>Avstrija.</dc:subject><dc:description>Potrošnja je ena izmed komponent bruto domačega proizvoda, ki s svojim približno dvo tretjinskim deležem predstavlja pomemben vpliv na gospodarstvo države. Gibanje osebne potrošnje pomembno vpliva na stanje agregatnega povpraševanja, spremembe v katerem povzročajo fluktuacije v poslovnem ciklu. Nivo potrošnje v državi določa tudi nivo prihrankov, ki vplivajo na akumulacijo kapitala in dolgoročno gospodarsko rast. V diplomskem delu bomo obravnavali potrošnjo kot makroekonomsko spremenljivko, torej na agregatni ravni celotne države. Predmet analize so države Grčije, Nemčije in Avstrije, katerih potrošnjo bomo analizirali z uporabo ekonometričnih metod. Predstavili bomo ekonomsko teorijo na podlagi katere smo kot pojasnjevalne spremenljivke naših modelov potrošnje izbrali razpoložljivi dohodek, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Pripravili bomo multivariatne modele potrošnje v izbranih državah, katere bomo ocenjevali z Metodo Najmanjših Kvadratov. Preverili bomo statistično značilnost pojasnjevalnih spremenljivk in primernost specifikacije postavljenih model. Pri izbiri najboljšega modela bomo med seboj primerjali linearnega, dvojno logaritemskega in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili t-test, vrednosti F-statistike, RESET in Chow-test. Na koncu bomo preverili, ali je predpostavkam Metode Najmanjših Kvadratov v naših modelih zadoščeno. Ugotovili smo, da izbrane spremenljivke statistično značilno pojasnjujejo potrošnjo in, da je njihov vpliv skladen s pričakovanji iz ekonomske teorije.</dc:description><dc:publisher>[U. Špolarič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 14:49:11</dc:date><dc:type>Delo diplomskega projekta/projektno delo</dc:type><dc:identifier>74787</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 330.5</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 13507868</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:GFFJWSBW</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
