<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost med uporabo Instagrama, samopredstavitvijo in subjektivnim blagostanjem</dc:title><dc:creator>Korade,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Musil,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>uporaba Instagrama</dc:subject><dc:subject>samopredstavitev</dc:subject><dc:subject>socialna primerjava</dc:subject><dc:subject>subjektivno blagostanje</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih so družbena omrežja postala sestavni del sveta in danes igrajo vitalno vlogo v vsakdanjem življenju posameznika. V magistrski nalogi smo se osredotočili na to, kako se uporaba Instagrama povezuje s (spletno) samopredstavitvijo in subjektivnim blagostanjem. V tem kontekstu smo se osredotočili na proces socialne primerjave. V raziskavi je sodelovalo 286 uporabnikov Instagrama povprečne starosti 26 let. Pri zbiranju podatkov smo uporabili naslednje pripomočke: Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka (Facebook Intensity Scale – FBIS), Vprašalnik tipa uporabe Instagrama, Vprašalnik samopredstavitve na Facebooku (Self presentation on Facebook questionnaire – SPFBQ), Vprašalnik socialne primerjave na Facebooku (Facebook Social Comparison Scale), Vprašalnik socialne primerjave navzgor in navzdol glede na fizični izgled (Upward and Downward Appearance Comparison Scales) ter Lestvico zadovoljstva z življenjem (Satisfaction With Life Scale – SWLS). Instrumente smo prilagodili za kontekst Instagrama. Glede na obstoječe raziskave in pričakovane trende smo predpostavili, da se tako aktivna kot tudi intenzivna uporaba Instagrama pozitivno povezujeta s samopredstavitvijo ter da se pasivna uporaba Instagrama negativno povezuje s subjektivnim blagostanjem uporabnika. Predpostavili smo tudi, da je povezava med socialnimi primerjavami šibkejša pri uporabnikih, ki so zadovoljni s svojim življenjem. Rezultati so pokazali, da se aktivna, pasivna in intenzivna uporaba statistično pomembno pozitivno povezujejo s samopredstavitvijo ter da posamezniki, ki manj intenzivno uporabljajo Instagram, tudi manj pogosto uporabljajo socialno primerjavo navzdol in podobno razliko smo našli pri dimenziji socialne primerjave navzgor. Pogostost socialne primerjave se s samopredstavitvijo povezuje statistično pomembno in pozitivno. Ugotovili smo tudi, da večja intenzivnost uporabe Instagrama napoveduje pogostejšo uporabo socialnih primerjav navzgor, nasprotno pa višje zadovoljstvo z življenjem napoveduje redkejšo uporabo socialnih primerjav navzgor. Rezultati večinoma niso pokazali pričakovanih trendov. Izkazalo se je, da se aktivna in pasivna uporaba statistično pomembno ne povezujeta z zadovoljstvom z življenjem kot mero subjektivnega blagostanja. Prav tako ni statistično pomembnih povezav med številom sledilcev in zadovoljstvom z življenjem.</dc:description><dc:publisher>[A. Korade]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-10 20:17:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>74863</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.923.2:316.772.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 24810504</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:Z48TIJX1</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
