Fenomenološka metoda v psihologiji: problem eksistence in fenomenologija razpoloženjaManzoni, Dino (Avtor) Musil, Bojan (Mentor) Andrejč, Gorazd (Komentor) fenomenološka psihologijarazpoloženježivljenjski svetgestalt psihologijapercepcijaFenomenološka metoda v psihologiji se nanaša na določen pristop k psihološkemu razmišljanju, raziskovanju in praksi, ki črpa možnosti načina raziskovanja in teorijo iz kulturnih ved oz. humanistike. Takšna usmeritev temelji na fenomenologiji, filozofiji eksistencializma, hermenevtiki ter (socialnemu) konstrukcionizmu. Osrednji poudarek je na razumevanju ter osmišljanju temeljnih struktur zavesti in »življenjskega sveta« ter žive in celostne izkušnje subjekta raziskave ali pa klienta, ki je v zdravniški obravnavi. Razumevanje življenjskega sveta kot področja, kjer se rodi neka specifična psiho(pato)logija, s katero posameznik v svetu biva, nam ponudi konceptualno orodje za raziskovanje doživljanja v psihologiji. Takšne vrste metoda sistematičnega raziskovanja duševnosti (ki ni introspektivno), zaobjema konkretno izkušnjo vedno že utelešenega in situiranega subjekta v (zgodovinsko-kulturnem) svetu. Subjekt in svet nista ločeni entiteti, temveč sovpadata tako, da vedno že tvorita enotnost. Svet kot svet pa nam je dan le prek razpoloženja, in sicer skozi temeljno počutje. Fenomenološko preučevanje razpoloženjskih in drugih afektivnih stanj lahko tako signifikantno vpliva na razumevanje številnih psihiatričnih bolezni, saj nam razpoloženja primarno strukturirajo celotno bivanjsko resničnost. Ker pa se vsako raziskovanje zavesti začne s percepcijo – saj je neko védenje vedno že vzpostavljeno v področju in horizontih, ki jih odpira naša percepcija –, mora biti tudi v raziskovanje afektivnih stanj vključeno fenomenološko razumevanje percepcije in telesa.[D. Manzoni]20192019-09-16 14:34:43Magistrsko delo/naloga75002UDK: 159.9:165.62(043.2)COBISS_ID: 24824328NUK URN: URN:SI:UM:DK:VTIHMI00sl