<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pridobitev državljanstva - Slovenija in Združene države Amerike</dc:title><dc:creator>Kapun,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tratnik,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>državljanstvo</dc:subject><dc:subject>pridobitev državljanstva</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Združene države Amerike</dc:subject><dc:subject>ius sanguinis</dc:subject><dc:subject>ius soli</dc:subject><dc:subject>predpisi</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Pravica do državljanstva je ena najpomembnejših temeljnih človekovih pravic, lahko bi rekli tudi »pravica imeti pravice«, ki je zagotovljena že s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Kot taka je temelj za ostale politične, socialne, ekonomske in državljanske pravice, ki iz nje izhajajo. Države pa se lahko same suvereno odločijo komu in pod katerimi pogoji jo bodo podelile. Večina držav tako podeljuje državljanstvo bodisi po načelu »ius sanguinis« (pridobitev državljanstva po rodu) ali »ius soli« (pridobitev državljanstva po kraju rojstva). V diplomskem delu sem primerjala  obe ureditvi na primeru Slovenije, kot predstavnice načela ius sanguinis in Združenih držav Amerike, kot predstavnice načela ius soli. Z analizo obeh bom poskušala sklepati na prednosti in slabosti ureditve pridobitve državljanstva, uveljavljene v obeh državah.</dc:description><dc:publisher>[A. Kapun]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-24 07:01:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75133</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 341.2(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5802283</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:SFDA8V0P</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
