<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poznavanje demence ter oblik pomoči obolelim in njihovim svojcem</dc:title><dc:creator>Bauman,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pišlar,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pišlar,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starost</dc:subject><dc:subject>bolezen</dc:subject><dc:subject>zgodnja diagnoza</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>pomoč na domu</dc:subject><dc:subject>institucionalno varstvo.</dc:subject><dc:description>POVZETEK
Teoretična izhodišča: V razvitem svetu se zaradi izboljševanja življenjskih pogojev in napredka medicine podaljšuje življenjska doba, ki skupaj s stalno nizko rodnostjo vpliva na staranje prebivalstva. Ljudje smo v starosti krhki in dovzetnejši za različne bolezni. Ena od starostnih bolezni je demenca. Osrednji predmet raziskovanja v diplomskem delu je poznavanje demence ter oblik pomoči dementnim osebam in njihovim svojcem.
Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Osnovni raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik z 20 vprašanji, raziskovalni vzorec je zajemal 95 anketirancev, raziskava pa je bila opravljena v juniju 2019. Pridobljene rezultate smo obdelali v programu MS Excel in jih prikazali z grafi.  
Rezultati: Iz rezultatov opravljene raziskave izhaja, da anketiranci sicer poznajo demenco, vendar le do določene mere, zlasti v okviru osnovnih dejstev o bolezni. Najbolje jo poznajo ženske srednjih let, ne glede na izobrazbo. Anketiranci poznajo tudi najosnovnejše oblike pomoči, ki so dementnim osebam in njihovim svojcem na voljo v okviru zdravstvenega varstva, slabše pa poznajo oblike pomoči v okviru socialnega varstva in nevladnih organizacij. 
Diskusija in zaključek: Kljub zadovoljivemu poznavanju demence in oblik pomoči, ki so na voljo dementnim osebam in njihovim svojcem, to še ne zagotavlja pravočasnega in ustreznega ukrepanja v konkretni situaciji. Glede na to, da imamo kar tretjino možnosti, da se v času življenja srečamo z demenco, ter da sta zgodnja diagnoza in dobra osveščenost o oblikah pomoči pri tej bolezni bistvenega pomena za čim kakovostnejše življenje obolelih in njihovih svojcev, bi bilo smiselno okrepiti preventivne programe s tega področja.</dc:description><dc:publisher>[T. Bauman]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-30 13:26:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75235</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89:053.9(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2562980</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:IRQAKJBC</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
