<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv zgodnje socializacije pujskov na stopnjo poodstavitvene agresije</dc:title><dc:creator>Pačnik,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škorjanc,	Dejan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skok,	Janko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prevolnik Povše,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Manja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pujski / skupinska reja / odstavitev / pozitiven vpliv / poodstavitvena agresija</dc:subject><dc:description>Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv zgodnje socializacije pujskov iz različnih gnezd na stopnjo agresije v poodstavitvenem obdobju. V času laktacije so bili pujski razdeljeni v dve skupini: S − skupinska reja (možnost prehajanja med boksi) in I − individualna reja (klasičen porodni boks). Poskus je potekal v 4 ponovitvah, v raziskovalnem hlevu za prašičerejo (FKBV), od februarja 2017 do maja 2018. V proučevanje je bilo vključenih skupno 143 pujskov. Na dan odstavitve so bili pujski stehtani, označeni ter odstavljeni v drugi boks. Opazovanje obnašanja pujskov je bilo opravljeno preko videoposnetkov. Proučevanih je bilo osem različnih oblik interakcij (prerivanje, grizenje repa, grizenje glave/ušes, grizenje po telesu, »pasji ugriz« in naskakovanje). Te smo analizirali med 1. in 8. dnem po odstavitvi v času med 7. in 15. uro. Rezultati so pokazali, da je največ agresivnih interakcij med osebki nasprotnih spolov (51 %), najmanj pa med osebki ženskega spola (17 %). Pujski, udeleženi v agresivnih interakcijah, so imeli minimalne razlike v starosti (63 % −  razlika v starosti 0) ter v telesni masi (64 % − največ 2 kg razlike). V 74 % agresivnih interakcij se je posamezen par pojavil le enkrat v opazovanem obdobju. V skupini I je bil pujsek udeležen v 3,7 v skupini S le v 1,9 bojih. V skupini S je bila stopnja agresije značilno (p = 0,001) nižja 0,038  v primerjavi z I skupino 0,072. Skupinski sistem reje, ki omogoča zgodnjo socializacijo pujskov v času laktacije, ima pozitiven vpliv na zmanjšanje agresivnega obnašanja pujskov po tvorjenju novih skupin v poodstavitvenem obdobju.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-03 16:18:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75251</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:I2O8NKIW</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
