<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prispevek k poznavanju ekologije solinarke (aphanius fasciatus) v slovenskih obrežnih mokriščih</dc:title><dc:creator>Obersnel,	Nola	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipej,	Lovrenc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivajnšič,	Danijel	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>solinarka</dc:subject><dc:subject>Fultonov kondicijski faktor</dc:subject><dc:subject>biometrične lastnosti</dc:subject><dc:subject>solinski bazen</dc:subject><dc:subject>kanal</dc:subject><dc:subject>kotanja</dc:subject><dc:subject>laguna</dc:subject><dc:description>Solinarka Aphanius fasciatus je majhna vsejeda riba iz družine drstečih živorodnih krapovcev (Cyprinodontidae). V Sloveniji je prisotna na več obmorskih mokriščih. Naša raziskava je potekala v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah od jeseni 2014 do decembra 2016. Opravili smo 24 vzorčenj. V pionirski raziskavi (2014 in 2015) smo ugotavljali vpliv ekoloških dejavnikov na kondicijski indeks rib solinark. Namen je bil nadgraditi pionirsko raziskavo z novimi dejstvi in znatno večjim vzorcem ter ugotoviti ali se ugotovljeni vzorec (kondicijski indeks in biometrija) iz predhodne raziskave ohranja. Metoda vzorčenja je temeljila na lovu osebkov z veliko mrežo za lov planktona, vršami ter srednje veliko mrežo za lov manjših morskih organizmov. Za ugotavljanje fizičnega stanja osebkov smo za vsak osebek (2379 osebkov) na podlagi dolžine in mase izračunali Fultonov kondicijski faktor. Ugotovili smo, da imajo solinarke boljši kondicijski indeks in biometrične lastnosti v večjih habitatih, kot so solinski bazeni ter lagune in nekoliko slabši v manjših habitatih (kotanje in kanali). Prisotnost vegetacije ni ključna za preživetje. Najmanj primerna območja zanje so naravne majhne kotanje brez dotoka vode. V slednjih je večja možnost infestacij s paraziti, kot v lagunah, kanalih in solinskih bazenih. V populacijah so samice v primerjavi s samci številčnejše in imajo boljši kondicijski indeks ter biometrične lastnosti. Starostno razmerje populacij je v prid mlajšim osebkom. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smotrno vzorčiti v poletnih mesecih ter v večjih habitatih.</dc:description><dc:publisher>[N. Obersnel]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-19 11:14:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75457</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 574(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 25075720</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZBZGPIQL</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
