Primerjava k uporabnikom usmerjenih metod inoviranjaBehin, Rok (Avtor) Crnogaj, Katja (Mentor) Metoda vitkega štartnikadizajnersko razmišljanjedizajn sprintk uporabniku usmerjeno inoviranjeTako podjetniki kot zaposleni v korporacijah, ki v svoj inovacijski proces vpeljujejo k uporabniku usmerjene metode inoviranja, kot so dizajnerski način razmišljanja, koncepti vitkega štartnika ali dizajn sprint, pogosto adaptirajo enega izmed načinov razmišljanja in napačno poenotijo ostale koncepte z njim. V literaturi je mogoče najti analize in specifikacije omenjenih pristopov. Vse tri metode so orientirane k odkritjem s fokusom na uporabnika in njegove potrebe ter uporabljajo učenje kot enoto za napredek. Kljub podobnostim se metode v literaturi ne nanašajo druga na drugo. V diplomskem projektu smo podrobneje preučili razlike med metodo vitkega štartnika, dizajnerskim razmišljanjem in dizajn sprint metodo. V kritičnem pregledu literature in primerov uporabe na področju omenjenih metod smo raziskali njihove prednosti in omejitve, s katerimi smo pokrili nekatere vrzeli v literaturi in pripomogli k boljšemu razumevanju razlik. S tem smo omogočili, da se podjetniki in inovatorji lažje odločijo, kdaj in katero metodo vpeljati, in predstavili situacije, v katerih posamezna metoda nima popolne učinkovitosti. Na podlagi raziskave smo svetovali o kritičnih vprašanjih podjetnika, preden se odloči za implementacijo. Ugotovili smo, da je dizajnersko razmišljanje najbolj primeren pristop v najzgodnejših fazah upravljanja podjetij, saj spodbuja kulturo kreativnosti, razvoj empatije in z iterativnim testiranjem ekstremnih rešitev vodi do novih spoznanj. S tem lahko podjetniki dosežejo globoko razumevanje svojih uporabnikov in se o zaželenosti prepričajo, preden se odločijo za razvoj in o viziji podjetja. Kot sistem za upravljanje inovativnih podjetij je smiselno upoštevati statistično reprezentativne vzorce kvantitativnih podatkov in ubrati metodo vitkega štartnika. S pomočjo NSP-ja in zanke naredi-meri-spoznaj se lahko preverijo ključne predpostavke trajnostnega poslovnega modela v fazi, ko le-ta že obstaja, a še ni validiran. Smiselna je tudi uporaba v kasnejših fazah, kjer s kvalitativnim merjenjem odzivov do inkrementalnih sprememb produkta na trgu dosegamo boljšo uspešnost. Prednost dizajn sprinta je predvsem skrajšanje birokracijskih postopkov, ki nastanejo v velikih podjetjih, in povečanje kolaborativnosti med člani ekipe z različnih področij. Smiselno ga je uporabiti pred odločitvami, ki temeljijo na predpostavkah z visokim rizikom. Ker je za uspešno izpeljavo pomembno, da že poznamo ciljne uporabnike, je dizajn sprint smiselno uporabljati v fazah, ko je poslovni model sicer že razvit, a še ne popolnoma validiran. Pri tem pa je ključno izpostaviti tudi, da dizajn sprint nikakor ne more nadomestiti kvantitativnega iterativnega procesa, saj z njim ne dobimo dokaza o ujemanju produkta in trga. Služi kot sistem za kvalitativno validiranje pred porabo resursov za razvoj funkcionalnega NSP-ja.[R. Behin]20192019-12-13 11:45:26Delo diplomskega projekta/projektno delo75606UDK: 001.895COBISS_ID: 13613852NUK URN: URN:SI:UM:DK:DUIJMK6Zsl