<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Osebnost in situacija kot napovednika razpoloženja ob različnih dneh v tednu</dc:title><dc:creator>Krivec,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zager Kocjan,	Gaja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razpoloženje</dc:subject><dc:subject>osebnost</dc:subject><dc:subject>situacija</dc:subject><dc:subject>pozitivna emocionalnost</dc:subject><dc:subject>negativna emocionalnost</dc:subject><dc:subject>Situacijskih osem – DIAMONDS.</dc:subject><dc:description>Pretekle raziskave so pokazale, da posamezniki poročajo o različnem razpoloženju glede na dan v tednu. Namen raziskave je bil preučiti dejavnike, s katerimi lahko pojasnimo variabilnost razpoloženja glede na dan v tednu. Razpoloženje smo napovedovali s temeljnimi osebnostnimi lastnostmi, ki določajo stabilne vidike posameznikovega čustvenega odzivanja, ter s posameznikovo psihološko oceno situacije, ki lahko pojasni variabilnost razpoloženja v specifičnih situacijah. 

Vzorec je zajemal 145 udeležencev, od tega 46 (31,7 %) moških in 99 (68,3 %) žensk, povprečne starosti 36,3 let (SD = 11,99). Naloga sodelujočih je bila, da vprašalnike izpolnijo dvakrat (v sredo in soboto), obakrat med 9.30 in 10.30 uro. Udeležence smo vprašali o njihovi trenutni aktivnosti in s kom ter kje so se v tistem trenutku nahajali. Sledila sta Vprašalnik Situacijskih osem (S8*) in Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti (PANAS). Vprašalnik velikih pet (BFI-K) so izpolnili samo prvič. Rezultati so skladno s pričakovanji pokazali, da so posamezniki doživljali nižjo PE in nižjo NE v soboto kot v sredo. V sredo so doživljali višjo PE in višjo NE kot v soboto. Tudi psihološke ocene situacij na dimenzijah DIAMONDS so se po pričakovanjih razlikovale glede na dan v tednu; na dimenzijah dolžnost, intelekt, ovire, negativnost, zavajanje in socialnost so bile višje v sredo, na dimenzijah pozitivnost in iskanje partnerja pa so bile višje v soboto. Ugotovili smo, da je pozitivnost najmočnejši situacijski napovednik PE, negativnost pa najmočnejši napovednik NE. Tudi faktorji osebnosti so se izkazali kot pomembni napovedovalci razpoloženja. Izpostavimo lahko nevroticizem, ki se je pri obeh dneh izkazal kot statistično pomemben napovednik NE in ekstravertnost, ki se je izkazala kot statistično pomemben pozitiven napovednik PE v sredo, medtem ko v soboto ni statistično pomembno doprinesla k napovedovanju PE. V raziskavi smo preverjali tudi interakcije med osebnostnimi lastnostmi in subjektivno oceno situacije pri napovedovanju razpoloženja, vendar se tako v sredo kot v soboto niso izkazale kot pomemben napovednik razpoloženja. 

Čeprav stabilna osebnostna struktura v veliki meri pojasnjuje stabilne dimenzije našega čustvenega doživljanja, to variira glede na situacijo, zato moramo, če želimo razumeti, kako se posameznik v danem trenutku počuti, upoštevati tudi situacijske značilnosti in interakcijo med obema. Pričujoča raziskava je zato dodala celovito preučevanje razlik v subjektivni zaznavi situacije med delovnim tednom in čez vikend.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Krivec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-01-29 21:32:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75764</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.923(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 25161224</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:JMFKWBYW</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
