<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pismenost o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v dveh izbranih bolnišnicah v Sloveniji in na Hrvaškem</dc:title><dc:creator>Breg,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mislović,	Heda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poštuvan,	Vita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Pismenost o duševnem zdravju</dc:subject><dc:subject>duševne motnje</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:subject>stigmatizacija</dc:subject><dc:subject>iskanje pomoči</dc:subject><dc:description>Kljub pomembnosti duševnega zdravja in visoki pojavnosti duševnih motenj sta znanje in ozaveščenost o duševnih motnjah še vedno zelo nizki (Marušič in Temnik, 2009). Slednje nas je pripeljalo do tega, da v okviru magistrskega dela raziščemo stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med zdravstvenimi delavci v izbranih bolnišnicah in jih primerjamo glede na Slovenijo in Hrvaško. Naš namen je bil ugotoviti povezanost stopnje pismenosti o duševnem zdravju s posameznimi demografskimi dejavniki, osvetliti pa smo želeli tudi dejavnike, kot so stigmatizacija duševnih motenj in stopnja iskanja pomoči. V naši raziskavi je sodelovalo 129 udeležencev iz bolnišnice v Sloveniji in 120 udeležencev iz bolnišnice na Hrvaškem, skupna povprečna starost je 41 let. Uporabili smo Lestvico pismenosti o duševnem zdravju (O'Connor in Casey, 2015), ki smo ji dodali še 2 samoocenjevalni lestvici. Ugotovili smo, da je stopnja pismenosti o duševnem zdravju nekoliko višja med zaposlenimi v Sloveniji kot na Hrvaškem in da se dimenzija iskanja pomoči negativno povezuje s stigmatizacijo duševnih motenj. Izkazalo se je tudi, da se samoocena udeležencev o lastni pismenosti pozitivno povezuje z dejansko izraženo pismenostjo. Multipla regresijska analiza je pokazala, da sta dimenziji iskanje pomoči in stigmatizacija statistično pomembna prediktorja pismenosti o duševnem zdravju. Ker se zavedamo, da med zdravstvenimi delavci obstajajo diskriminatorna in stigmatizirajoča prepričanja, ki bi jih lahko z intenzivnejšimi izobraževanji odpravili, bi raziskavo v prihodnje bilo potrebno razširiti na večjo populacijo zdravstvenih delavcev.</dc:description><dc:publisher>[T. Breg, H. Mislović]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-12 11:09:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75821</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.94:616.89-008.1(497.4)(497.1)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 25166856</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:T19WGXXI</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
