<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Potencial kurkumina v klinični uporabi</dc:title><dc:creator>Brumec,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fajmut,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kurkuma</dc:subject><dc:subject>ajurvedska medicina</dc:subject><dc:subject>signalne poti</dc:subject><dc:subject>klinične študije</dc:subject><dc:subject>nutracevtiki.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo predstavili rastlino kurkumo in njeno učinkovino kurkumin. Sama rastlina kurkuma (Curcuma longa) uspeva na Indijskem polotoku in jugovzhodni Aziji ter se že izredno dolgo uporablja v ajurvedski medicini za zdravljenje vnetnih bolezni. Številne moderne študije so pokazale pozitivne učinke kurkumina pri mnogih bolezenskih stanjih, kot so: rak, ulcerozni kolitis, revmatoidni artritis, pankreatitis, osteoartritis in številnih drugih. Največja težava pri uporabi kurkumina za zdravljenje v moderni medicini je njegova slaba biorazpoložljivost, saj so v krvni plazmi zaznali zelo majhne koncentracije kurkumina tudi ob zaužitju večjih doz. V sami nalogi smo predstavili več bolezenskih stanj, katera bi naj kurkumin izboljšal, ter študije oziroma raziskave, v katerih so te učinke kurkumina dokazali. Prav tako smo prej omenjene študije med seboj tudi primerjali.  
Delovanje kurkumina izhaja iz njegove sposobnosti vplivanja na veliko število signalnih molekul, kot so: pro-inflamatorni citokini, encimi, apoptozni proteini, adhezijske molekule, nuklearni faktorji in ostale. Nepravilno delovanje prej naštetih molekul in signalnih poti, v katerih te molekule sodelujejo, so mnoge študije povezale z razvojem raznih bolezenskih stanj.
V nadaljevanju smo podrobneje pregledali spletno bazo PubMed. Z dodajanjem drugih ključnih besed smo raziskovalni vzorec postopoma omejevali. Osredotočali smo se na število študij, ki so bile izvedene in vivo ali pa in vitro, prav tako smo se osredotočali tudi na število študij, ki so se izvedle v kliničnem okolju.</dc:description><dc:publisher>[T. Brumec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-20 11:21:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75859</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 633.826:615.03(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19024899</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VEHD97MI</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
