<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza primera onesnaženja reke Krupe s polikloriranimi bifenili</dc:title><dc:creator>Štraus,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>onesnaževanje vodnih virov</dc:subject><dc:subject>poliklorirani bifenili</dc:subject><dc:subject>Krupa</dc:subject><dc:subject>Iskra</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo analizira onesnaženje reke Krupe s polikloriranimi bifenili, kar je posledica odlaganja odpadkov iz proizvodnje kondenzatorjev Iskra Semič. Onesnaženje je bilo prvič zaznano leta 1983, ko so v reki Krupi opazili visoke koncentracije polikloriranih bifenilov. Takšne ekološke nesreče vsekakor niso dopustne, saj onesnažujejo možne vire pitne vode. Namen diplomskega dela je analiza primera onesnaženja reke Krupe s polikloriranimi bifenili, opisati vplive onesnaževanja vodnih virov na ljudi in okolje ter vzroke, zaradi katerih pride do onesnaževanja, predstaviti obstoječo zakonodajo na področju varstva voda v Sloveniji, predstaviti pristojne službe, ki ravnajo s PCB, odkriti vzroke za onesnaževanje reke Krupe, posledice onesnaženja ter sanacijo. Zanimalo nas je predvsem, kakšne posledice je ta malomarnost pustila na okolje ter kako so se pristojni lotili sanacije. Na podlagi raziskovanja smo odkrili, da podjetja v času, ko se je onesnaženje zgodilo, niso imela jasno postavljenih omejitev glede uporabe PCB, zato se je njihova uporaba zelo razširila in marsikdo ni niti vedel, kako nevarna je lahko njihova nepravilna uporaba in še pomembnejše, njihovo pravilno uničenje. Prav tako so z odpadki ravnali po sistemu ''znajdi se'', saj so odpadke odlagali na divjih odlagališčih, kar je na koncu vodilo do velike ekološke katastrofe, katere posledice so še danes občutne na območju onesnaženja, kjer je še vedno moč najti koncentracije PCB v vodi in ribah, ki bivajo v reki. Na srečo se je z osamosvojitvijo Slovenije ter z njenim pristopom v Evropsko unijo marsikaj spremenilo. Tako smo dobili bolj stroge predpise, ki omejujejo uporabo nevarnih snovi, in boljšo zakonodajo na področju varstva voda. Čeprav sta izvoz in uničenje tako nevarnih odpadkov vsekakor zelo draga, to nikakor ne sme pretehtati cene, ki jo je plačalo okolje in tudi ljudje, ki živijo na prizadetem območju.</dc:description><dc:publisher>[K. Štraus]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-03-04 08:59:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>75911</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 504:343.3/.7(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3864810</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:A1VO37ZK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
