<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kriminaliteta, povezana s kulturno dediščino</dc:title><dc:creator>Zupančič,	Viktorija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobovšek,	Bojan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>črni trg</dc:subject><dc:subject>umetnine</dc:subject><dc:subject>plenjenje</dc:subject><dc:subject>ilegalno trgovanje</dc:subject><dc:description>Namen prispevka:

Namen prispevka je analizirati obstoj kriminalitete, povezane s kulturno dediščino v svetu, ter ugotoviti, ali je ta v porastu ali nazadovanju. S pomočjo vodenih intervjujev s strokovnjaki s tovrstnega področja smo želeli opredeliti smernice za boj proti tej obliki kriminalitete.

Metode:

Uporabili smo pregled literature in metodo strukturiranega poglobljenega intervjuja.

Ugotovitve:

Veljavna zakonodaja s področja varovanja kulturne dediščine ter boja proti dotični obliki kriminalitete je ustrezna in primerna. Problem predstavlja predvsem uveljavljanje in izvrševanje tovrstnih zakonskih določil in izvajanje sankcij v praksi. Celoten potek od pridobitve do prodaje predmeta kulturne dediščine je dobro organiziran: plenjenje arheoloških najdišč s strani lokalnih plenilcev, prodaja lokalnemu preprodajalcu, ki uredi prevoz izropanih kulturnih dobrin na mednarodni trg. Predmet pride v ciljno državo, kjer je opran ter kot antikviteta brez ali z neznanim poreklom anonimno prodan najboljšemu ponudniku. Analiza intervjujev s strokovnjaki je pokazala resnično problematiko prepovedanega trgovanja s predmeti kulturne dediščine. Zbiralci in določeni muzeji na mednarodnem ilegalnem trgu postavijo povpraševanje po predmetih iz določenega zgodovinskega obdobja ali iz določene kulture. S tem sprožijo celotni krog organiziranega plenjenja, tihotapljenja ter končne pridobitve predmeta.

Omejitve/uporabnost raziskave

Prispevek predstavlja pilotsko raziskavo z omejenim številom intervjujev z izbranimi strokovnjaki, ki pa je dobra osnova za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje strategij preprečevanja kriminalitete v zvezi s kulturno dediščino.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Slovenska strokovna literatura s področja kriminalitete zoper kulturno dediščino je dokaj redka. Članek prinaša vpogled v problematiko ter izzive za nadaljnje raziskovanje. </dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2020-03-24 13:56:46</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>75972</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.3/.7:719</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 99492352</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4834248</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1580-0253</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VSBNAZCQ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
