<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nezakonito pridobivanje uradnih listin o izobrazbi</dc:title><dc:creator>Šegota,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobovšek,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>uradne listine</dc:subject><dc:subject>nezakonito pridobivanje</dc:subject><dc:subject>ponarejanje</dc:subject><dc:subject>plagiatorstvo</dc:subject><dc:subject>detekcija plagiatorstva</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Tako plagiatorstvo kot ponarejanje in črni trg z zaključnimi deli so dandanes pogost način pridobivanja akademskega naziva. Do omenjene akademske nepoštenosti prihaja kljub temu, da so ugotovljene kršitve lahko kazensko ovadene, kar navajata Kazenski zakonik ter Statut posamezne univerze, poleg tega gre tudi za kršenje avtorskih pravic prvotnega avtorja, katerih ideje oseba prevzema kot lastne ali katerega delo kopira. Na posameznika, ki se poslužuje nezakonitih načinov pridobivanja strokovnega naziva, vpliva več različnih individualnih/psiholoških in družbeno-socialnih faktorjev. Na višji odstotek pojavljanja plagiatorstva tako vpliva digitalizacija in vedno lažja dostopnost informacij na spletu, prav tako vplivajo kultura in šolski sistem, s čimer je povezana tudi seznanjenost študentov s konceptom plagiatorstva. V slovenskem okolju so medijsko bolj izpostavljene afere nezakonitega pridobivanja zaključnih listin in nazivov v javnem sektorju, kjer so posamezniki po ugotovljenih kršitvah večinoma ostali brez strokovnih nazivov ali pa so bili razrešeni z delovnega mesta. Ponarejeno diplomo lahko ugotovimo s primerjavo listine s sklepi o vsebini in obliki diplom, plagiatorstvu pa se lahko, med drugim, izognemo tudi z uporabo plačljivih ali brezplačnih programov za detekcijo plagiatorstva (Turnitin, DKUM, Free Plagiarism checker …), ki vneseno besedilo primerjajo z bazo vsebin. Avtomatizirane procese za ugotavljanja plagiatorstva vedno bolj pogosto uporabljajo tudi izobraževalne ustanove po vsem svetu, s čimer želijo zmanjšati pojav akademske nepoštenosti, vendar pa je za določanje plagiatorstva še vedno potrebno človeško oko.</dc:description><dc:publisher>[J. Šegota]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-04-14 16:01:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76063</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.523(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 18518275</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:IW0WFAAZ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
