<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izdelava simulacijskega okolja za uporabo infuzijskih črpalk v enoti intenzivne terapije</dc:title><dc:creator>Mahorič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Križmarić,	Miljenko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aplikacija terapije</dc:subject><dc:subject>kritično bolni bolnik</dc:subject><dc:subject>simulacija.</dc:subject><dc:description>Povzetek
Teoretična izhodišča: Enota intenzivne terapije je edinstveno in dinamično okolje, kjer je prisotno medicinsko osebje, ki nudi celostno obravnavo bolnika. Pri intenzivnem zdravljenju bolnikov navadno apliciramo hitro delujoča zdravila s pomočjo infuzijskih črpalk z brizgalkami. 
Raziskovalna metodologija in metode: Ustrezno literaturo smo pregledali s pomočjo iskanja po podatkovnih bazah zbirke PubMed in Cinahl. Za simulacijski del smo pripravili pogoje, ki čim bolj ustrezajo delovnemu okolju. Izvedli smo raziskavo o največkrat uporabljenih zdravilih in o tem, kako so v teh primerih nastavljene infuzijske črpalke. Rezultate poizvedbe smo aplicirali na simulacijo, ki je osrednja tema naloge. Uporabo infuzijskih črpalk smo simulirali v simulacijskem okolju Univerze v Mariboru, na Medicinski fakulteti. Prav tako smo ugotavljali, kakšni so tipični protokoli aplikacije zdravil na črpalkah in kako simulirati uporabo črpalke.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 28 zdravstvenih delavcev dveh intenzivnih terapij, povprečne starosti 38,5 leta in s povprečno delovno dobo 14,8 leta. Kot tri najpogosteje uporabljena zdravila, ki se aplicirajo preko infuzijskih črpalk, so navedli noradrenalin, dobutamin in lasix. Shematsko smo prikazali pravilno in varno aplikacijo zdravil preko infuzijskih črpalk, pripravo infuzijske črpalke ter pripomočke za aplikacijo terapije.
Diskusija in zaključek: S pregledom literature in z delom v simulacijskem okolju smo ugotovili, da pravilna uporaba infuzijskih črpalk lahko zmanjša napake pri aplikaciji terapije, vendar je potrebni nadaljnji razvoj in izobraževanje kadra za njihovo uporabo.</dc:description><dc:publisher>[N. Mahorič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-04-20 13:21:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76156</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004.94:615.473(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21987331</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:GB7SJIIT</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
