<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kriminološki in pravni vidiki možnosti za javno-zasebno partnerstvo na področju izvrševanja kazni zapora v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Tičar,	Bojan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meško,	Gorazd	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>javno-zasebno partnerstvo</dc:subject><dc:subject>zapori</dc:subject><dc:subject>zasebno zapori</dc:subject><dc:subject>kazenske sankcije</dc:subject><dc:subject>pravna ureditev</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Namen prispevka:

Namen prispevka je pregled kriminoloških in pravnih vidikov vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva na področju izvrševanja kazenskih sankcij.

Metode:

Raziskovalni pristop oziroma metode v prispevku so kombinacija pravnih metod jezikovne in teleološke razlage veljavne ureditve RS in EU v kombinaciji s pregledom kriminološko-penoloških del ter analizo in sintezo, ki je podana v razpravi na koncu prispevka. Pregled je narejen na podlagi komparativne analize penoloških študij o učinkih javno-zasebnega partnerstva glede izvrševanja kazni zapora in kvalitativne-pravne analize »de lege lata« slovenske zakonodaje, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

Ugotovitve:

Javno-zasebno partnerstvo pomeni, da država ali lokalna skupnost sklene dolgoročno pogodbo za zagotavljanje blaga in storitev z zasebnim partnerjem, zasebni partner pa je odgovoren za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je za to potrebna. Javno-zasebno partnerstvo pri upravljanju zaporov v drugih državah s temi izkušnjami ne pomeni ravno poslabšanja zadev s kriminološkega in penološkega vidika, saj so rezultati študij na področju zasebnih zaporov različni. V Sloveniji je pravno okolje primerno za testno vzpostavitev javno-zasebnega instituta v praksi, vendar bo uspešnost tega pristopa razvidna šele v prihodnje, po pridobljenih prvih izkušnjah.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Članek s kombinacijo pravne, penološke in kriminološke analize in sinteze prispeva k prihodnjim razmišljanjem o možnostih reševanja problema prezasedenosti zaporov v Republiki Sloveniji. V članku je razdelana ena od možnih alternativ, to je vzpostavitev javno-zasebnega zapora. V primerjalnem pregledu so prikazane nekatere izkušnje v drugih državah in nekatere misli teoretikov s tega področja. Morda bo članek koristen v nadaljnjem razmišljanju o alternativnih rešitvah sedanje prezasedenosti zaporov v Sloveniji.</dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2020-04-29 16:29:11</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>76222</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.8(497.4)</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 99492352</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2877418</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1580-0253</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:AH49GV22</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
