<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Integriteta policijskih vodij in njihova skrb za skupnost</dc:title><dc:creator>Šumi,	Robert	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnikar,	Branko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Banutai,	Emanuel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rančigaj,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>policijsko delo v skupnosti</dc:subject><dc:subject>integriteta</dc:subject><dc:subject>uslužno vodenje</dc:subject><dc:subject>kompetence</dc:subject><dc:description>Namen prispevka:

Avtorji v prispevku analizirajo stopnjo percepcije integritete policijskih vodij s strani njihovih podrejenih – policistov in policistk ter ugotavljajo, ali je integriteta policijskih vodij povezana s konceptom policijskega dela v skupnosti, s posebnim poudarkom na skrbi za skupnost kot ključnemu dejavniku tega sodobnega pristopa opravljanja policijskega dela. Skrb za skupnost je tudi eden od osrednjih elementov uslužnostnega tipa vodenja, zato je namen prispevka ugotoviti, kako je integriteta policijskih vodij povezana s tem konceptom vodenja.

Metode:

Empirična raziskava o vplivu osebnostne integritete na uslužni stil vodenja je bila opravljena v letu 2010 na reprezentativnem vzorcu 768 policistov iz vseh treh organizacijskih nivojev. Stopnjo integritete policijskih vodij so avtorji merili s pomočjo Perceived Leader Integrity Scale (Chrombach α = ,98.), skrb za skupnost pa so merili s pomočjo Servant Leadership Measure (Chrombach α = ,97).

Ugotovitve:

Rezultati raziskave kažejo, da percepcija integritete policijskih vodij ter njihove vodstvene in delovne izkušnje pomembno vplivajo na njihovo skrb za skupnost, v kateri delujejo, na njihovo zainteresiranost za pomoč ljudem v skupnosti, na vključevanje v aktivnosti skupnosti, kjer delujejo ter na njihovo spodbujanje zaposlenih k prostovoljnemu delu v skupnosti.

Omejitve/uporabnost raziskave:

Raziskava je bila opravljena na zadosti velikem in dobro strukturiranem vzorcu policistov in policistk, da lahko rezultate posplošimo na celotno populacijo. Omejitev raziskave izhaja iz metode merjenja skrbi za skupnost, saj je bila skrb za skupnost ter stopnja integritete merjena kot percepcija s strani policistov.

Praktična uporabnost:

Rezultati so uporabni pri strateškem načrtovanju policijske dejavnosti v Sloveniji, še posebej v okviru krepitve integritete policistov in policijskih vodij ter pri načrtovanju aktivnosti implementacije policijskega dela v skupnosti z vidika vodenja.

Izvirnost/pomembnost prispevka:

Prispevek predstavlja rezultate izvirnega raziskovanja integritete v slovenski policiji in s tem nadgrajuje dosedanja znanja s tega področja.</dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2020-04-30 07:42:00</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>76238</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 351.74/.76:17</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 99492352</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2353898</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1580-0253</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:CKS1XNDE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
