<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izkoriščanje odvečnih nizkotemperaturnih toplotnih tokov za proizvodnjo energije</dc:title><dc:creator>Gider,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goričanec,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbancl,	Danijela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sežigalnice dimnih plinov</dc:subject><dc:subject>HRSG</dc:subject><dc:subject>proizvodnja energije</dc:subject><dc:subject>izkoriščanje odpadne toplote</dc:subject><dc:subject>toplotna črpalka</dc:subject><dc:subject>nizkotemperaturni toplotni tokovi</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo prikazuje izrabo odvečnih toplotnih tokov za proizvodnjo energije. V teoretičnem delu magistrskega dela smo pregledali literaturo s področja obnovljive rabe energije, osredotočili smo se na odvečno toploto v sežigalnicah odpadkov. Dimni plini, ki nastajajo v sežigalnicah nosijo velik potencial za izkoriščanje toplote. Predstavljena je zasnova celotne sežigalnice, ter princip delovanja. Sežigalnice odpakov so zgrajene iz večih delov, osrednji del predstavlja HRSG enota. HRSG kotel je zgrajen iz večih delov, zato je predstavljal velik izziv za simulacijo. 
Eksperimentalni del magistrske naloge smo izvedli v simulatorju Aspen Plus. Izvedli smo 3 simulacije. Najprej smo simulirali sežigalnico z dvema turbinama, kjer smo proizvajali visokotlačno in nizkotlačno paro. Primerjali smo, kako vpliva pretok pare v turbino na njeno moč. Ugotovili smo, da večji pretok pare v turbino daje večjo moč turbine. Prav tako smo spreminjali vhodni tlak, ter ugotovili da para pri višjem tlaku daje večje moči turbine. Para v turbino je bila vedno pregreta, saj smo se tako izognili kondenzaciji na turbini. V sežigalnici z dvema turbinama smo imeli navadne turbine, ki kondenzacije ne omogočajo. Ker pa se v zadnjem času na tržišču pojavljajo inovativne kondenzacijske turbine, smo to možnost preizkusili v simulaciji sežigalnice z eno turbino. Ugotovili smo, da daje kondenzacijska turbina veliko višje izkoristke, ter da so vstopni tlaki v turbino lahko zelo visoki. Nazadnje smo simulirali še toplotno črpalko, v katero smo uvajali nizkotemperaturne toplotne tokove. Ugotovili smo, da je lahko delovanje sežigalnice z vsemi omenjenimi enotami energetsko visoko učinkovito.</dc:description><dc:publisher>[E. Gider]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-04 20:07:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>76259</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 662.994.012.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19691011</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:IOGP5TQV</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
